Pozabljena vojna: V dveh letih umrlo 10 tisoč Ukrajincev, dva milijona jih je zbežalo z domov

Uredništvo
2

Tiha vojna na vzhodu Ukrajine je vzrok deset tisoč mrtvih Ukrajincev, dvakrat toliko ranjenih in več milijonov beguncev. Kljub temu, da boji v Ukrajini še vedno potekajo, pa je mednarodna javnost na konflikt pozabila.

Čemu je tako, v intervjuju za Catholic News Agency razlaga vodja grkokatoliške cerkve v Ukrajini, nadškof Svjatoslav Ševčuk.

Spopadi med ukrajinskimi enotami in pro-ruskimi seperatisti v vzhodnih regijah Doneck in Lugansk potekajo vse od 2014. Premirje z začetka lanskega leta sicer preprečuje spopade večjih razsežnosti, a lokalne bojne akcije potekajo ves čas. V nedavnem izbruhu nasilja je denimo samo v enem majskem dnevu umrlo sedem ukrajinskih vojakov in jih devet bilo ranjenih.

Rusija izkoristila šibki moment znotraj Ukrajine

“Pravo bistvo konflikta v Ukrajini je nasilje Rusije nad Ukrajino,” meni nadškof Ševčuk in dodaja: “ker so se državljani Ukrajine odločili za svobodno in neodvisno državo, jo je vzhodna soseda napadla.”

Po padcu Sovjetske zveze se je namreč Ukrajina odločila za neodvisnost. Kljub temu pa jo Rusija želi zvabiti v novo različico Sovjetske zveze – Evrazijsko unijo. Vprašanje ali se priključiti Uniji ali ne, je pred tremi, štirimi leti spodbudila konflikte in negotovost – kar se je najočitneje izrazilo v fenomenu Majdana, ko so se ljudje svobodno opredelili, da želijo živeti v demokratični in neodvisni državi. Rusija je v tem času izkoristila šibkost Ukrajine na podlagi ravno tega vprašanja, meni Ševčuk.

Pereče mednarodno vprašanje, ki Zahoda ne zanima več

S priključitvijo Krima in zavzemanjem Donbasa je Rusija odprla mednarodno pereče vprašanje, saj je prekršila zakone mednarodnega prava in mednarodne varnosti. Kljub temu je na konflikt mednarodna javnost pozabila. “Zelo pogosto so bogate države zelo osredotočene na lastne interese, lastno življenje in mednarodno politiko,” si to razlaga Ševčuk in dodaja: “zelo pogosto si politiki zatiskajo oči in se pretvarjajo, da težav ni, namesto da bi poskušali kaj urediti. Države, ki niso znotraj njihovih interesov, so potisnjene na obrobje.”

 Humanitarna kriza, ki ji je cerkev dolžna pomagati

“Konflikt predstavlja največjo mednarodno krizo v Vzhodni Evropi po drugi svetovni vojni, tako na diplomatski, politični in vojaški, kot tudi na humanitarni ravni,” o pomenu konflikta v Ukrajini pravi Ševčuk in opozarja, da je konflikt kriv za več kot dva milijona beguncev, ki so se iz vzhoda države zatekle na zahod.

Grkokatoliška Cerkev ima v konfliktu vlogo, da poskrbi za pomoči potrebne, ne glede na versko prepričanje. “Naša cerkev ima skupnosti po celi Ukrajini – imamo župnije na Krimu, na Donbasu. Poskušamo pomagati notranjim beguncem, ukrajinskim vojakom na fronti., na teh območjih duhovnikih tvegajo življenja, da bi pomagali drugim,” Ševčuk poda predstavo o pomenu grške katoliške cerkve.

Cerkve v krizi doživele ekumenski moment

V Ukrajini sobiva mnogo narodov in religij, ki pa so šele v času konflikta ugotovili, da jih druži več stvari, kot so si mislili. Njihov skupen cilj je pomagati pomoči potrebnim, zato so Cerkve med seboj začele sodelovati, pravi Ševčuk, ki je kot grški katolik izjemno hvaležen tudi papežu Frančišku, ki je večkrat poskušal usmeriti mednarodno pozornost na konflikt v Ukrajini.

Zelo je vesel februarskega srečanja papeža s patriarhom Kirillom, saj so ponavadi krivili ravno grkokaoliško Cerkev, da do srečanja ni prišlo.

Ukrajinska  grkokatoliška Cerkev spada pod katoliško cerkev, vendar obrede izvaja po načelih bizantinske liturgiji.

Za razliko od rimskokatoliške cerkve se npr. križajo od desne proti  levi, duhovniki pa se lahko poročajo.

Obhajilo znotraj bizantinske liturgije pa lahko prejme vsak katolik, torej tudi rimokatolik.

Med grkokatolike se je leta 2015 prištevalo dobrih 8% Ukrajincev.

2 KOMENTARJI

  1. Situacija je kompleksna in krivde Ruske federacije tukaj ni. Razen tega, da je to spet stabilna in močna država, kar gre nekaterim v nos in bi radi preko Ukrajine destabilizirali Rusijo. Krim so morali zaseči, če ne bi v Sevastopolu bilo danes natovo vojaško oporišče, ruska mornarica pa izgnana. Poleg tega je Krim bil vse do leta 1954 del RSFSR, se pravi današnje Ruske federacije. Tu pravno ni nič spornega. Smili se mi Ukrajina, ki je bila nekoč med daleč najbolj razvitimi republikami ZSSR, danes pa je beda od bede. Zahod jih je peljal žejne preko vode. Dogaja se nižanje moralnih standardov na vseh nivojih. Pred dnevi izpuščena ukrajinska pilotka bi v nekdanji Sovjetski armadi ne videla niti pozicije desetarja, kaj šele da bi jo kdo odlikoval. Če izvzamemo dejstvo, da takrat ženske niso mogle delati kariere v vojski.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime