Pozabljena vojna: V dveh letih umrlo 10 tisoč Ukrajincev, dva milijona jih je zbežalo z domov
POSLUŠAJ ČLANEK
Tiha vojna na vzhodu Ukrajine je vzrok deset tisoč mrtvih Ukrajincev, dvakrat toliko ranjenih in več milijonov beguncev. Kljub temu, da boji v Ukrajini še vedno potekajo, pa je mednarodna javnost na konflikt pozabila.
Čemu je tako, v intervjuju za Catholic News Agency razlaga vodja grkokatoliške cerkve v Ukrajini, nadškof Svjatoslav Ševčuk.
Spopadi med ukrajinskimi enotami in pro-ruskimi seperatisti v vzhodnih regijah Doneck in Lugansk potekajo vse od 2014. Premirje z začetka lanskega leta sicer preprečuje spopade večjih razsežnosti, a lokalne bojne akcije potekajo ves čas. V nedavnem izbruhu nasilja je denimo samo v enem majskem dnevu umrlo sedem ukrajinskih vojakov in jih devet bilo ranjenih.
Rusija izkoristila šibki moment znotraj Ukrajine
"Pravo bistvo konflikta v Ukrajini je nasilje Rusije nad Ukrajino," meni nadškof Ševčuk in dodaja: "ker so se državljani Ukrajine odločili za svobodno in neodvisno državo, jo je vzhodna soseda napadla."
Po padcu Sovjetske zveze se je namreč Ukrajina odločila za neodvisnost. Kljub temu pa jo Rusija želi zvabiti v novo različico Sovjetske zveze - Evrazijsko unijo. Vprašanje ali se priključiti Uniji ali ne, je pred tremi, štirimi leti spodbudila konflikte in negotovost - kar se je najočitneje izrazilo v fenomenu Majdana, ko so se ljudje svobodno opredelili, da želijo živeti v demokratični in neodvisni državi. Rusija je v tem času izkoristila šibkost Ukrajine na podlagi ravno tega vprašanja, meni Ševčuk.
Pereče mednarodno vprašanje, ki Zahoda ne zanima več
S priključitvijo Krima in zavzemanjem Donbasa je Rusija odprla mednarodno pereče vprašanje, saj je prekršila zakone mednarodnega prava in mednarodne varnosti. Kljub temu je na konflikt mednarodna javnost pozabila. "Zelo pogosto so bogate države zelo osredotočene na lastne interese, lastno življenje in mednarodno politiko," si to razlaga Ševčuk in dodaja: "zelo pogosto si politiki zatiskajo oči in se pretvarjajo, da težav ni, namesto da bi poskušali kaj urediti. Države, ki niso znotraj njihovih interesov, so potisnjene na obrobje."
Humanitarna kriza, ki ji je cerkev dolžna pomagati
"Konflikt predstavlja največjo mednarodno krizo v Vzhodni Evropi po drugi svetovni vojni, tako na diplomatski, politični in vojaški, kot tudi na humanitarni ravni," o pomenu konflikta v Ukrajini pravi Ševčuk in opozarja, da je konflikt kriv za več kot dva milijona beguncev, ki so se iz vzhoda države zatekle na zahod.
Grkokatoliška Cerkev ima v konfliktu vlogo, da poskrbi za pomoči potrebne, ne glede na versko prepričanje. "Naša cerkev ima skupnosti po celi Ukrajini - imamo župnije na Krimu, na Donbasu. Poskušamo pomagati notranjim beguncem, ukrajinskim vojakom na fronti., na teh območjih duhovnikih tvegajo življenja, da bi pomagali drugim," Ševčuk poda predstavo o pomenu grške katoliške cerkve.
Cerkve v krizi doživele ekumenski moment
V Ukrajini sobiva mnogo narodov in religij, ki pa so šele v času konflikta ugotovili, da jih druži več stvari, kot so si mislili. Njihov skupen cilj je pomagati pomoči potrebnim, zato so Cerkve med seboj začele sodelovati, pravi Ševčuk, ki je kot grški katolik izjemno hvaležen tudi papežu Frančišku, ki je večkrat poskušal usmeriti mednarodno pozornost na konflikt v Ukrajini.
Zelo je vesel februarskega srečanja papeža s patriarhom Kirillom, saj so ponavadi krivili ravno grkokaoliško Cerkev, da do srečanja ni prišlo.
Ukrajinska grkokatoliška Cerkev spada pod katoliško cerkev, vendar obrede izvaja po načelih bizantinske liturgiji.
Za razliko od rimskokatoliške cerkve se npr. križajo od desne proti levi, duhovniki pa se lahko poročajo.
Obhajilo znotraj bizantinske liturgije pa lahko prejme vsak katolik, torej tudi rimokatolik.
Med grkokatolike se je leta 2015 prištevalo dobrih 8% Ukrajincev.
Za razliko od rimskokatoliške cerkve se npr. križajo od desne proti levi, duhovniki pa se lahko poročajo.
Obhajilo znotraj bizantinske liturgije pa lahko prejme vsak katolik, torej tudi rimokatolik.
Med grkokatolike se je leta 2015 prištevalo dobrih 8% Ukrajincev.
Povezani članki
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.