Pozabljena svetnica z ljubljanske Gosposvetske ceste in kaj ima z njo sv. Hieronim?

Arheološka odkritja pri izkopavanju na Gosposvetski (vir foto: https://neodkritaarheologijaljubljane.wordpress.com, avtor: David Badovinac
POSLUŠAJ ČLANEK
Poletna arheološka izkopavanja na Gosposvetski cesti v Ljubljani so razkrila del popolnoma nepoznane (krščanske) zgodovine rimskega mesta Emone.

Arheologi so na znanem poznoantičnem grobišču (Ajdovščina!) odkrili sarkofag ugledne ženske iz 4. stoletja, ki bi lahko pripadala takratni krščanski skupnosti v mestu.

S to skupnostjo je bil povezan tudi sv. Hieronim, naš »rojak«, saj se je rodil v naših krajih nekje na Notranjskem, v danes nepoznanem kraju Stridonae.

Kaj več o vsem tem bo mogoče izvedeti to nedeljo, 30. septembra 2018, ko bomo ob emonski krstilnici v Ljubljani (Zgodnjekrščansko središče, Erjavčeva ul.) obhajali sveto mašo v čast sv. Hieronimu v njegovem jeziku – latinščini – ob 17.00.

Nedavno odkritje v Ljubljani


Emonska krstilnica


Krščanske sledi rimskega mesta Emona (današnja Ljubljana) so poznane zgolj v obrisih. Znana je emonska krstilnica z bogatimi mozaiki. Poleg je morala stati bazilika s škofovskim sedežem, ki pa je še vedno pod zemljo in o njej ne vemo ničesar. Izkopavanja so zaradi bližine stavb (tudi vladne in predsedniške palače) za zdaj neizvedljiva.

So pa arheologi pod vodstvom kustosa Martina Horvata iz Mestnega muzeja Ljubljana in dr. Andreja Gasparija na že znani rimski nekropoli ob Gosposvetski ulici odkrili več kot 350 novih pokopov. Med njimi izstopa sarkofag, ki je vseboval nedotaknjeno žensko truplo z zlatim nakitom ter modro stekleno posodo z grškim napisom siro-palestinskega izvora. Čeprav so študije še v teku, arheologi sklepajo, da gre za ugledno žensko emonske krščanske skupnosti, morda mučenko, svetnico oz. devico (članico redovne skupnosti).

Hieronim in Emona


Ohranjeno je pismo, ki ga je Hieronim iz sirske puščave pisal prav skupnosti emonskih devic (poleg še enega, ki ga je pisal emonskemu menihu Antoniju), okrog leta 376 (Pismo 11). Po dosedanjih raziskavah spada v to obdobje tudi omenjeni sarkofag. Za gotovo sklepanje je morda še preuranjeno, toda v določeni meri povezava med Hieronimom, njegovimi pismi krščanskim asketskim skupnostim v Emoni ter nedavnim arheološkim odkritjem ni tako nemogoča.

Znano je namreč, da je svojim znancem v domače kraje pošiljal tudi kakšne predmete z bližnjega Vzhoda. Npr. starcu Pavlu v mestu Konkordija na Beneškem je zapisal: »Če ti bo to darilce všeč (poslal mu je nekaj različnih spisov), imamo še druge okusne reči, ki bodo z množico vzhodnega blaga prijadrale k tebi, če bo Sveti Duh dal ugoden veter.« (Pismo. 10,2)

Zavest o bogati dediščini


Ko bomo v nedeljo obhajali Hieronimov god in s tem začeli pripravo na praznovanje 1.600-letnice njegove smrti (umrl je leta 419 ali 420), imejmo v zavesti, da ima naša dežela slavno preteklost, ki sega že v rimski čas. Žive krščanske skupnosti rimske antike so na naših tleh zasejale seme bogate dediščine, ki je lahko spodbuda za današnji čas. Izkopavanja in raziskovanje bodo v prihodnje gotovo še bolj podrobno odstirala te sledove preteklosti. V nas naj to budi ponos, hvaležnost in zavest, da smo vpeti v širšo zgodovinsko dogajanje, in ne le v vsakodnevno vrvenje.

In ko smo kdaj v gneči zaradi preurejanja infrastrukture in s tem povezanih arheoloških izkopavanj, se spomnimo, da nam le-ta velikokrat odstirajo neznane plasti preteklosti, ki so pogosto skrite le nekaj centimetrov pod našimi vsakodnevnimi koraki.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike