Ljudje po svetu o vlogi religije v družbi, družbeni raznolikosti in ohranjanju družinskih vezi
POSLUŠAJ ČLANEK
Sodobne družbe in države so vse bolj spolno enakopravne, etično, versko in rasno raznolike, religija je vse manj pomembna in družinske vezi slabijo.
Ob tem so v raziskavi Pew Research centra ugotavljali še, kakšen je odnos prebivalcev 27 svetovnih držav do teh sprememb.
Ugotovitve so, da z spolno enakopravnostjo in družbeno raznolikostjo večina nima problema, si pa želijo, da bi vera imela večjo vlogo v družbenem življenju. A razlike med državami, civilizacijskimi krogi in kontinenti so velike.
Če glede spolne enakopravnosti ni dileme in večina vprašanih v 27 državah verjame, da se je enakopravnost med spoloma v zadnjih dveh desetletjih povišala in jim je to tudi po godu, pa so glede ostalih vprašanj razlike med pripadniki različnih skupnosti in civilizacijskih krogov precejšnje.
Večina Zahodnjakov denimo nima problema z etično, versko in rasno raznolikostjo. Pri tem posebej prednjačijo Američani, Kanadčani, Avstralci in Britanci, skepticizem do rasne raznolikosti pa narašča v korelaciji z masovnimi migracijami iz Bližnjega vzhoda in Afrike, ki so jim podvržene posamezne evropske države. Večje družbene raznolikosti si tako želi zgolj 17 odstotkov Grkov, 20 odstotkov Madžarov, 26 odstotkov Italijanov in 28 odstotkov Poljakov. Pa tudi zgolj 41 odstotkov Nizozemcev, medtem ko so Francozi razdeljeni na polovico.
Da ima religija v družbi manj pomembno vlogo danes kot pred dvajsetimi leti, je splošni konsenz predvsem v Severni Ameriki, Evropi in Avstraliji.
Drugod po svetu so pogledi o pomembnosti religije v družbi precej bolj deljeni. Da je religija danes v njihovi družbi bolj pomembna kot pred dvema desetletjema, denimo meni 39 odstotkov vprašanih Francozov (38% jih meni, da je manj pomembna) polovica vprašanih Rusov (11 % manj pomembna), prav toliko Brazilcev, 60 odstotkov Kenijcev, dve tretjini Nigerijcev in 83 odstotkov Indonezijcev.
A hkrati je več prebivalcev sodelujočih držav naklonjeno temu, da bi religija v družbi imela večjo vlogo kot tistih ki temu nasprotujejo.
Je pa pri opredeljevanju do pomena religije občutna razlika med Evropskimi državami na eni strani in državami z vseh drugih kontinentov na drugi strani.
Tako v Kanadi kot še posebej v ZDA so naklonjeni večji vlogi religije v družbi, izrazito pa tudi v evropskih Grčiji, Italiji, Madžarski in Poljski. Večinsko nasprotujejo pa predvsem na Švedskem, v Franciji, Nizozemski in Španiji.
Izven meja Zahoda pa naklonjenost večji vlogi religije v družbi močno poskoči. Skoraj plebiscitarno jo podpirajo praktično v vseh vključenih afriških, azijskih, oceanskih in južnoameriških državah (spodnji graf).
Splošno strinjanje med sodelujočimi iz 27 svetovnih držav je, da so se družinske vezi v zadnjih dvajsetih letih močno razrahljale, oziroma oslabile. Takšno je približno dvotretjinsko prepričanje v praktično vseh sodelujočih evropskih državah. Le v Indoneziji in na Filipinih je slika ravno nasprotna.
Prepričanje o vse bolj šibkih družinskih vezeh je manj izrazito med sodelujočimi prebivalci iz afriških in azijskih držav.
Raziskava Pew Research Centra pa ne vključuje državljanov arabskih in nekaterih ortodoksnih muslimanskih držav Srednjega Vzhoda, odgovori katerih, če bi jih lahko podali, bi nedvomno prispevali k celovitejši sliki odnosa do zastavljenih vprašanj na svetovni ravni.
Ob tem so v raziskavi Pew Research centra ugotavljali še, kakšen je odnos prebivalcev 27 svetovnih držav do teh sprememb.
Ugotovitve so, da z spolno enakopravnostjo in družbeno raznolikostjo večina nima problema, si pa želijo, da bi vera imela večjo vlogo v družbenem življenju. A razlike med državami, civilizacijskimi krogi in kontinenti so velike.
Če glede spolne enakopravnosti ni dileme in večina vprašanih v 27 državah verjame, da se je enakopravnost med spoloma v zadnjih dveh desetletjih povišala in jim je to tudi po godu, pa so glede ostalih vprašanj razlike med pripadniki različnih skupnosti in civilizacijskih krogov precejšnje.
Večina Zahodnjakov denimo nima problema z etično, versko in rasno raznolikostjo. Pri tem posebej prednjačijo Američani, Kanadčani, Avstralci in Britanci, skepticizem do rasne raznolikosti pa narašča v korelaciji z masovnimi migracijami iz Bližnjega vzhoda in Afrike, ki so jim podvržene posamezne evropske države. Večje družbene raznolikosti si tako želi zgolj 17 odstotkov Grkov, 20 odstotkov Madžarov, 26 odstotkov Italijanov in 28 odstotkov Poljakov. Pa tudi zgolj 41 odstotkov Nizozemcev, medtem ko so Francozi razdeljeni na polovico.
Religija vse manj pomembna, kar ni nujno dobro
Da ima religija v družbi manj pomembno vlogo danes kot pred dvajsetimi leti, je splošni konsenz predvsem v Severni Ameriki, Evropi in Avstraliji.
Drugod po svetu so pogledi o pomembnosti religije v družbi precej bolj deljeni. Da je religija danes v njihovi družbi bolj pomembna kot pred dvema desetletjema, denimo meni 39 odstotkov vprašanih Francozov (38% jih meni, da je manj pomembna) polovica vprašanih Rusov (11 % manj pomembna), prav toliko Brazilcev, 60 odstotkov Kenijcev, dve tretjini Nigerijcev in 83 odstotkov Indonezijcev.
A hkrati je več prebivalcev sodelujočih držav naklonjeno temu, da bi religija v družbi imela večjo vlogo kot tistih ki temu nasprotujejo.
Je pa pri opredeljevanju do pomena religije občutna razlika med Evropskimi državami na eni strani in državami z vseh drugih kontinentov na drugi strani.
Tako v Kanadi kot še posebej v ZDA so naklonjeni večji vlogi religije v družbi, izrazito pa tudi v evropskih Grčiji, Italiji, Madžarski in Poljski. Večinsko nasprotujejo pa predvsem na Švedskem, v Franciji, Nizozemski in Španiji.
Izven meja Zahoda pa naklonjenost večji vlogi religije v družbi močno poskoči. Skoraj plebiscitarno jo podpirajo praktično v vseh vključenih afriških, azijskih, oceanskih in južnoameriških državah (spodnji graf).
Družinske vezi
Splošno strinjanje med sodelujočimi iz 27 svetovnih držav je, da so se družinske vezi v zadnjih dvajsetih letih močno razrahljale, oziroma oslabile. Takšno je približno dvotretjinsko prepričanje v praktično vseh sodelujočih evropskih državah. Le v Indoneziji in na Filipinih je slika ravno nasprotna.
Prepričanje o vse bolj šibkih družinskih vezeh je manj izrazito med sodelujočimi prebivalci iz afriških in azijskih držav.
Raziskava Pew Research Centra pa ne vključuje državljanov arabskih in nekaterih ortodoksnih muslimanskih držav Srednjega Vzhoda, odgovori katerih, če bi jih lahko podali, bi nedvomno prispevali k celovitejši sliki odnosa do zastavljenih vprašanj na svetovni ravni.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
5 komentarjev
irena
Nova skupna religija držav, kjer se veča blaginja in udobnost življenja, je potrošništvo in materializem. Ta izpodrinja stare religije oz. religiozne prakse ob tem pa človeško srce ostaja lačno in žejno. In bolno.
IgorP
Slovenski štor
Kako prekleto se motiš!! Moji odgovori imajo rep in glavo in temeljijo na dejstvih! Ti pa še sedaj nisi odgovoril, kaj je bistvo Londonskega sporazuma in Rapallske pogodbe, čeprav tako vehementno zavračaš moje mnenje!!!
Kraševka
Nevidni 2,21
Mislim, da nimate prav.
Edino če mislite, da ta, ki je veren ima v rokah manj zemeljskega kapitala - bogastva.
Pa vendar če pogledate verne DRUŽINE, spoznate, da je tam SREČA DOMA. Znajo se prilagajati, medsebojno pomagati in imajo manjše zahteve. Zato so srečnejši, pa tudi, če imajo manj denarja na banki. Duhovno so pa bogati.
Poznam veliko levih premožnih družin. Kljub bogastvu so notranje prazni in bolj nesrečni. kot srečni.
lukaab
RAZNOLIKOST JE KUGA 21, STOLETJA ! SLOVENCI SMO PROTI
Kraševka
Evropi so včasih rekli KRŠČANSKI SVET.
Če bo Evropa zanemarila Krščansko vero, bo uničila sama sebe.
Muslimani pa bodo uničili ATEISTE.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.