Povolilna anketa: na dan volitev se je odločalo 12 % volivcev, ob ponovnih volitvah bi bil Šarec v težavah
POSLUŠAJ ČLANEK
Približno 110 tisoč volivcev je na minulih državnozborskih volitvah svojo odločitev sprejelo šele na volilno nedeljo, skupaj kar 340 tisoč (38,3 %) pa v zadnjem tednu, kaže povolilna anketa Valicona.
Najmanj stabilno volilno bazo ima Lista Marjana Šarca, saj je precej njenih volivcev zanjo glasovalo zato, da ne bi zmagala katera druga stranka. To jo dela ranljivo za morebitne predčasne volitve, zato je pričakovati, da se jih bo skušala na vsak način izogniti, predvsem z oblikovanjem ali vstopom v vlado.
Slednje pa pomeni, da se bo Marjan Šarec srečal z neizogibno dilemo: ali v vlado z Janezom Janšo ali z Luko Mescem.
V Valiconu ugotavljajo, da je večji delež odločanja v zadnjih dnevih v največji meri vodil v volilno neudeležbo, taktičnega glasovanja pa tokrat ni bilo, saj za to ni bil izpolnjen glavni predpogoj: dovolj močna stranka na drugem mestu, ki je dovolj blizu prvouvrščeni in hkrati dovolj oddaljena od tretje uvrščene.
"Končni uspeh posameznih strank je bil tako odvisen predvsem od tega, v kolikšni meri so uspele zadržati izraženo podporo v zadnjih dnevih, manj pa, v kolikšni meri so se k posamezni stranki prilili glasovi drugih strank," so zapisali v izjavi za javnost in dodali, da smo namesto taktične aktivacije doživeli abstinenco taktičnih volivcev, kar se je najbolj poznalo na rezultatu LMŠ in SD.
Prehodov med strankami je sicer bilo v zadnjem tednu malo. SDS je do volitev ohranila 89,9 % podpore, SMC in NSi 80 %, Levica 75 % itd. Še najmanj podpore je v zadnjem tednu uspelo ohraniti SLS (53,6), SNS (55,7%), Čušu (57,1 %) in DeSUS-u (59,7 %).
Analitiki Valicona so volivcem navedli več možnih razlogov, zaradi katerih so se odločili za stranko, ki so jo volili.
Delež tistih, ki sploh niso razmišljali, da bi volili katero drugo stranko, je najvišji pri Čušu in Zelenih (57 %), takoj nato pri SDS (54 %) in SNS (43 %). Sledita SLS in NSi z 42 % ter SMC, SD, Levica, LMŠ in Pirati z 38, oziroma 37 odstotki. DeSUS, Stranka Alenke Bratušek (SAB) in Dobra država so imele najnižji del "zanesljivih" volivcev - 31 %, oziroma 25 %.
Od tistih, ki so sicer razmišljali še o drugi stranki, so se na koncu vendarle za svoje odločili, ker "to stranko ponavadi volim" (SDS, SLS, SD, DeSUS), zaradi prepričljivosti predsednika in predstavnikov stranke (Levica, SAB, SNS), Pri SMC, pri LAČ-ZS in PIRATIH je prevladal princip najmanjšega zla, program pa je bil najbolj prepričljiv element pri NSi in Dobri državi. LMŠ je velik delež volivcev volil zato, da ne bi zmagala katera druga stranka, ki jo odklanjajo.
Glede na starost se je volitev nadpovprečno številsko udeležila generacija 18 in 19 letnikov, ki je volila prvič (64,3 % jih je prišlo na volitve), nato odstotek udeležbe pada in doseže dno pri generaciji 30 do 34 let (34,1 %) ter nato spet poraste vse do najstarejših - pri tistih med 75 do 79 let je bila udeležba 90 odstotna, zaključujejo pri Valiconu.
Najmanj stabilno volilno bazo ima Lista Marjana Šarca, saj je precej njenih volivcev zanjo glasovalo zato, da ne bi zmagala katera druga stranka. To jo dela ranljivo za morebitne predčasne volitve, zato je pričakovati, da se jih bo skušala na vsak način izogniti, predvsem z oblikovanjem ali vstopom v vlado.
Slednje pa pomeni, da se bo Marjan Šarec srečal z neizogibno dilemo: ali v vlado z Janezom Janšo ali z Luko Mescem.
V Valiconu ugotavljajo, da je večji delež odločanja v zadnjih dnevih v največji meri vodil v volilno neudeležbo, taktičnega glasovanja pa tokrat ni bilo, saj za to ni bil izpolnjen glavni predpogoj: dovolj močna stranka na drugem mestu, ki je dovolj blizu prvouvrščeni in hkrati dovolj oddaljena od tretje uvrščene.
"Končni uspeh posameznih strank je bil tako odvisen predvsem od tega, v kolikšni meri so uspele zadržati izraženo podporo v zadnjih dnevih, manj pa, v kolikšni meri so se k posamezni stranki prilili glasovi drugih strank," so zapisali v izjavi za javnost in dodali, da smo namesto taktične aktivacije doživeli abstinenco taktičnih volivcev, kar se je najbolj poznalo na rezultatu LMŠ in SD.
Prehodov med strankami je sicer bilo v zadnjem tednu malo. SDS je do volitev ohranila 89,9 % podpore, SMC in NSi 80 %, Levica 75 % itd. Še najmanj podpore je v zadnjem tednu uspelo ohraniti SLS (53,6), SNS (55,7%), Čušu (57,1 %) in DeSUS-u (59,7 %).
Na podlagi česa so volivci sprejeli svojo volilno odločitev
Analitiki Valicona so volivcem navedli več možnih razlogov, zaradi katerih so se odločili za stranko, ki so jo volili.
Delež tistih, ki sploh niso razmišljali, da bi volili katero drugo stranko, je najvišji pri Čušu in Zelenih (57 %), takoj nato pri SDS (54 %) in SNS (43 %). Sledita SLS in NSi z 42 % ter SMC, SD, Levica, LMŠ in Pirati z 38, oziroma 37 odstotki. DeSUS, Stranka Alenke Bratušek (SAB) in Dobra država so imele najnižji del "zanesljivih" volivcev - 31 %, oziroma 25 %.
Od tistih, ki so sicer razmišljali še o drugi stranki, so se na koncu vendarle za svoje odločili, ker "to stranko ponavadi volim" (SDS, SLS, SD, DeSUS), zaradi prepričljivosti predsednika in predstavnikov stranke (Levica, SAB, SNS), Pri SMC, pri LAČ-ZS in PIRATIH je prevladal princip najmanjšega zla, program pa je bil najbolj prepričljiv element pri NSi in Dobri državi. LMŠ je velik delež volivcev volil zato, da ne bi zmagala katera druga stranka, ki jo odklanjajo.
Glede na starost se je volitev nadpovprečno številsko udeležila generacija 18 in 19 letnikov, ki je volila prvič (64,3 % jih je prišlo na volitve), nato odstotek udeležbe pada in doseže dno pri generaciji 30 do 34 let (34,1 %) ter nato spet poraste vse do najstarejših - pri tistih med 75 do 79 let je bila udeležba 90 odstotna, zaključujejo pri Valiconu.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
5 komentarjev
Kraševka
Ne obračaj lele - stvari v napačno luč. Vsak pemeten (razen kradkovidnih) vidi, da največji procent, so volilci dali desnici. Taki kot lele radi potvarjate resnico in zgodovino.
Alojzij Pezdir
Če politiki in vodilni sooblikovalci javnega mnenja resno mislijo, ko nenehoma ponavljajo, da "imajo volivci vedno prav!" in če imajo vsi pred očmi skupni cilj - čim prej premagati nespodbudno stanje medvladja oz. "mrtvega teka"-, potem se pač velja najprej opreti na legalno in legitimno glasovanje volivcev in ugotoviti, da bi bila z vidika zastopanja večine aktivnega volilnega telesa ter z vidika politične uravnoteženosti optimalna koalicija strank, ki so po veljavnih, legalnih in legitimnih državnozborskih volitvah 2018 zasedle prva tri mesta: Janševa SDS (25) + Šarčeva LMŠ (13) + Židanova SD (10).
V tem primeru bi dobili razmeroma trdno in tudi po prednostnih programskih ciljih povsem možno in verjetno pragmatično usklajeno parlamentarno večino 48 glasov ter skoraj idealno ravnotežje med desno sredinsko SDS (25) in levo sredinskima LMŠ, SD (23 glasov). V koalicijski sredinski vladi bi bili zastopani obe največji in najbolje organizirani tradicionalni politični stranki tranzicijske levice (SD, 10) in "popomladne" desnice (SDS, 25), dragoceno in osvežujočo "novo kri" in precejšnjo neobremenjenost s preteklostjo pa bi prinesla v morebitno koalicijo novinka v DZ, LMŠ (13).
Poštena in povsem mogoča alternativa tej morebitni koaliciji čisto matematično določene parlamentarne večine SDS-LMŠ-SD (48 glasov) bi lahko bila morebitna koalicija tistih političnih strank, ki so jim volivci naklonili več zaupanja in otipljivo rast števila poslancev v DZ: poleg že omenjenih SDS, LMŠ in SD (z 48 glasovi) sodijo v ta nabor strank z rastočim trendom zaupanja med volivci še Levica (9), NSi (7), SAB (5) in SNS (4). Vprašanje je, seveda, ali ima smisel graditi vladajočo koalicijo s prevelikim številom strank in jo obremenjevati celo s skrajno nasprotujočimi si političnimi in ideološkimi interesi ter skrajno nasprotujočimi si programskimi cilji, kot jih zastopata ekstremno leva Meščeva Levica (9) in skrajno desna Jelinčičeva SNS (4).
Vsekakor bi obe nakazani koaliciji dejavno dokazali dolžno spoštovanje večinsko izražene volje aktivnega dela volilnega telesa ter ponudili tudi solidno osnovo za nadaljnje zaupanje državljanov RS v veljavni politični in volilni sistem ter v zdravorazumsko ravnanje vseh tistih, ki imajo pravico in dolžnost, da ga v skupno korist vseh državljanov po najboljših močeh izvajajo in uresničujejo.
Škulj
Glede na to da vsi trmasto vztrajajo, da bodo držali besedo in zavrnili Janšo se mi zdi smiseln razmislek, da gredo v dobro države v koalicijo Šarec, Cerar in Židan. S tem se razbremenijo linča svojih volivcev, vlada je s tem uravnotežena, desni predsednik, poslancev pa več ali enako kot desnih(odvisno od NSi). V koalicijski pogodbi bi z lahkoto imeli izogibanje sovražne obravnave migrantov in tudi pri Janši ni nič narobe če mu gledajo pod prste 3 leve stranke.
goldhorn
Tvoj komentar kaže na tvoje neznanje računanja. SMC + LMŠ + SD = 10 + 13 + 10 = 33 sedežev. Do večine jih manjka še kar precej.
Škulj
Mislim da je običajnemu bralcu razvidno, da je mišljeno te 3 stranke in sds
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.