Povolilna anketa: na dan volitev se je odločalo 12 % volivcev, ob ponovnih volitvah bi bil Šarec v težavah

POSLUŠAJ ČLANEK
Približno 110 tisoč volivcev je na minulih državnozborskih volitvah svojo odločitev sprejelo šele na volilno nedeljo, skupaj kar 340 tisoč (38,3 %) pa v zadnjem tednu, kaže povolilna anketa Valicona. 

Najmanj stabilno volilno bazo ima Lista Marjana Šarca, saj je precej njenih volivcev zanjo glasovalo zato, da ne bi zmagala katera druga stranka. To jo dela ranljivo za morebitne predčasne volitve, zato je pričakovati, da se jih bo skušala na vsak način izogniti, predvsem z oblikovanjem ali vstopom v vlado.

Slednje pa pomeni, da se bo Marjan Šarec srečal z neizogibno dilemo: ali v vlado z Janezom Janšo ali z Luko Mescem.  

V Valiconu ugotavljajo, da je večji delež odločanja v zadnjih dnevih v največji meri vodil v volilno neudeležbo, taktičnega glasovanja pa tokrat ni bilo, saj za to ni bil izpolnjen glavni predpogoj: dovolj močna stranka na drugem mestu, ki je dovolj blizu prvouvrščeni in hkrati dovolj oddaljena od tretje uvrščene.

"Končni uspeh posameznih strank je bil tako odvisen predvsem od tega, v kolikšni meri so uspele zadržati izraženo podporo v zadnjih dnevih, manj pa, v kolikšni meri so se k posamezni stranki prilili glasovi drugih strank," so zapisali v izjavi za javnost in dodali, da smo namesto taktične aktivacije doživeli abstinenco taktičnih volivcev, kar se je najbolj poznalo na rezultatu LMŠ in SD.

Prehodov med strankami je sicer bilo v zadnjem tednu malo. SDS je do volitev ohranila 89,9 % podpore, SMC in NSi 80 %, Levica 75 % itd. Še najmanj podpore je v zadnjem tednu uspelo ohraniti SLS (53,6), SNS (55,7%), Čušu (57,1 %) in DeSUS-u (59,7 %).

Na podlagi česa so volivci sprejeli svojo volilno odločitev


Analitiki Valicona so volivcem navedli več možnih razlogov, zaradi katerih so se odločili za stranko, ki so jo volili.

Delež tistih, ki sploh niso razmišljali, da bi volili katero drugo stranko, je najvišji pri Čušu in Zelenih (57 %), takoj nato pri SDS (54 %) in SNS (43 %). Sledita SLS in NSi z 42 % ter SMC, SD, Levica, LMŠ in Pirati z 38, oziroma 37 odstotki. DeSUS, Stranka Alenke Bratušek (SAB) in Dobra država so imele najnižji del "zanesljivih" volivcev - 31 %, oziroma 25 %.

Od tistih, ki so sicer razmišljali še o drugi stranki, so se na koncu vendarle za svoje odločili, ker "to stranko ponavadi volim" (SDS, SLS, SD, DeSUS), zaradi prepričljivosti predsednika in predstavnikov stranke (Levica, SAB, SNS), Pri SMC, pri LAČ-ZS in PIRATIH je prevladal princip najmanjšega zla, program pa je bil najbolj prepričljiv element pri NSi in Dobri državi. LMŠ je velik delež volivcev volil zato, da ne bi zmagala katera druga stranka, ki jo odklanjajo.

Glede na starost se je volitev nadpovprečno številsko udeležila generacija 18 in 19 letnikov, ki je volila prvič (64,3 % jih je prišlo na volitve), nato odstotek udeležbe pada in doseže dno pri generaciji 30 do 34 let (34,1 %) ter nato spet poraste vse do najstarejših - pri tistih med 75 do 79 let je bila udeležba 90 odstotna, zaključujejo pri Valiconu.

KOMENTAR: Uredništvo
Taktično glasovanje vendarle spilo manjše stranke, Šarec bo pod pritiskom
Čeprav v Valiconu navajajo, da do taktičnega glasovanja na tokratnih volitvah ni prišlo, se ta trditev nanaša le na boj za vrh, kjer ga je nevtralizirala izenačenost treh levo-sredinskih strank v zadnjih anketah pred volitvami. A predvsem baza zanesljivih volivcev in porazdeljevanje ostalih v zadnjem tednu priča, da so številnim majhnim strankam volivci v strahu pred izgubo glasu vendarle zbežali. Skoraj polovica je ušla SLS in Čušu, 40 odstotkov tudi Dobri državi. To pomeni, da je predvsem SLS realno možnost za come-back izgubila v zadnjem tednu, ker so volivci na podlagi anket ocenili, da je njen povratek v državni zbor malo verjeten. Na tak način javnomnenjske ankete bistveno vplivajo na končni rezultat, saj bi denimo uvrstitev SLS v državni zbor močno povečala možnost desnosredinske vlade, ki se zdaj zdi malo verjetna (ne pa nemogoča). Bo pa v naslednjih dneh pod hudim pritiskom predvsem Marjan Šarec. Če Janši v njegovem poskusu ne bo uspelo, bo Šarec soočen z dilemo ali sestaviti koalicijo še s štirimi, oziroma petimi levimi strankami, od katerih je ena radikalna Levica, ali nemara vendarle stopiti v vlado z SDS. Če ne ga čakajo predčasne volitve in velika verjetnost slovesa od nacionalne politike. Treznemu, zmernemu in realnemu človeku je odgovor na zgornjo dilemo jasen.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike