Povežimo Slovenijo se sestavlja: To so prvi znani obrazi. Kam (ne) bo šel Vladimir Prebilič

Vse bolj aktualna tema postaja politično povezovanje tistih, ki niso aktivno vpleteni v politični boj med trenutno vladno koalicijo in levo opozicijo.

Medtem ko se ta dva pola ograjujeta vsak na svojih okopih, se v Sloveniji razvijajo politični akterji s sorazmerno veliko potencialno močjo, vsak dan pa je več špekulacij, kdo, s kom in zakaj naj bi sodeloval.

Večinoma gre za pobude neparlamentarnih strank in županov, ki imajo v svojem lokalnem okolju velik mobilizacijski potencial, ob uspešnem povezovanju pa lahko posežejo v državno politiko. Čeprav gre za pobude, ki so morda na prvi pogled ideološko nezdružljive, pa večina izmed njih vidi priložnost prav v povezovanju, in ne v izključevanju, s tem pa bi lahko po naslednjih volitvah v slovensko politiko prinesli več stabilnosti in konstruktivnosti.

Kovšca in Počivalšek za gospodarsko-liberalni blok

Ena izmed takšnih pobud je stranka, ki bo predvidoma nastala po združitvi strank SMC Zdravka Počivalška in Gospodarsko aktivne stranke (GAS) predsednika državnega sveta Alojza Kovšce. SMC je trenutno po javnomnenjskih raziskavah pod parlamentranim pragom, GAS pa kljub prepoznavnosti svojega predsednika na parlamentarnih volitvah leta 2018 ni bila posebno aktivna in je dobila 0,35 % glasov.

Kot so sporočili iz SMC, proces združevanja poteka pospešeno. “Stranki sta programsko zelo usklajeni, saj obe sodita v liberalni center in poudarjata politiko odgovornega družbenega in gospodarskega razvoja. Združitveni kongres bo predvidoma potekal prvi vikend decembra,” so zapisali.

Hkrati opažajo, da so se druge liberalne stranke radikalizirale in povezale v blok s skrajno levico, zato želijo ponuditi alternativo liberalnim volivcem. Gre torej za stranko, ki bo sledila klasičnim liberalnim vrednotam, kot so sporočili, pa bodo sklepali partnerstva z izvenparlamentarnimi strankami in lokalnimi listami, ki bodo ohranile svojo identiteto na lokalni ravni, a bodo sodelovale v skupnem liberalnem bloku na parlamentarnih volitvah.

Glede imen prihodnjega vodstva in morebitnih poslanskih kandidatov so pri SMC še skrivnostni, a bolj ali manj jasno je, da bo podoba stranke temeljila na dveh močnih posameznikih, torej na Kovšci in Počivalšku. Ne skrivajo pa, da si želijo ostati v državni politiki. Za to bo verjetno potrebna pridružitev širši pobudi: “Ko bo zaključeno oblikovanje močnega liberalnega centra, se bo nova stranka s partnerji pogovarjala tudi o oblikovanju predvolilne koalicije in skupne liste z drugimi sorodnimi projekti, ki so se oblikovali v ljudskem centru,” so sporočili.

V tem kontekstu se največkrat omenja pridružitev listi Povežimo Slovenijo (PoS), katere temelje predstavljata stranki SLS in Zeleni Slovenije. Ti so potrdili interes za sodelovanje z novoustanovljeno stranko in sklepamo lahko, da obstaja velika verjetnost, da do tega dejansko pride.

PoS sodeluje preko sredine

Pri PoS so povedali tudi, da zgodbo gradijo na treh jedrih: eno je ljudsko, eno gospodarsko-liberalno (gospodarstvo, podjetniki) in tretje zeleno. Iniciativa tako uvaja sodelovanje čez sredino in stremi za tem, da bi imela desnosredinski, pa tudi levosredninski del, ki bi ga lahko tvoril del sedanjih članov Desusa; govori se predvsem o nekaterih poslancih in kmetijskem ministru Jožetu Podgoršku. Tudi koordinatorka PoS-a Nada Pavšer sodi v levosredinski krog.

PoS napoveduje, da bo predstavil tudi močnega kandidata za mandatarja. Največ se je sicer govorilo o prvem možu Krke Jožetu Colariču, a kot so navedli, pogovori potekajo tudi z drugimi. Povedali so še, da bodo liste oblikovali na podlagi analiz in raziskav.

Koga lahko pričakujemo na njihovi listi? Kandidirala bosta državna sekretarja Andrej Čuš in Monika Kirbiš Rojs, trenutno pa je potrjena kandidatura petnajstih županov; potencialnih županskih kandidatov imajo sicer 54. Med vidnejšimi kandidati omenimo Franca Čebulja in Francija Rokavca ter neodvisnega logaškega župana Berta Menarda. Po do sedaj znanih podatkih celjski župan Bojan Šrot osebno ne bo kandidiral, pogovori pa potekajo v smeri, da naj bi kandidiral predstavnik njegove liste. Enako lahko pričakujemo od župana Ilirske Bistrice Emila Rojca, ki ga je iz svojih vrst pred časom izključila SD.

Od ostalih vidnejših imen lahko izpostavimo še dr. Tino Bregant in dr. Gorazda Pretnarja, ki je nosilec liste na Obali, ter Franca Kanglerja, Ota Pestnerja, Luja Šproharja in Janeza Podobnika. Ob morebitnem prej omenjenem sodelovanju z novonastalo liberalno stranko bo kandidat na PoS-ovi listi tudi Zdravko Počivalšek.

Kandidate bodo določile raziskave

Bo predsednik SLS Marjan Podobnik kandidiral? V javnosti je že večkrat povedal, da kandidatura ni njegov primarni interes, predvsem, ker bi v njegovem matičnem okraju lahko kandidiral župan Iga Janez Cimperman. “Kandidati na listi bodo tisti, katerim bodo raziskave pokazale večjo možnost za uspeh,” je povedal Podobnik.

SLS in Zeleni po večini anket v seštevku rezultatov prideta čez parlamentarni prag, a mnogokrat smo že izpostavili dejstvo, da večina raziskav ne meri skupne liste, saj ta nenazadnje še ni do konca oblikovana in se v političnem prostoru še ni “marketinško” profilirala. Za orientacijo, raziskava, ki jo je za Domovino nedavno izvedel Episcenter, je PoS-u pokazala 2,7 % med vsemi vprašanimi anketiranci, kar je manj, kot navadno znaša seštevek nosilnih strank.

Prebilič ne želi v parlament za vsako ceno

vir: FDV

Eden najvidnejših lokalnih politikov, ki je nakazal željo po vstopu na državni parket, je kočevski župan Vladimir Prebilič. Medtem ko obstaja velika verjetnost, da bosta Kovšca in Počivalšek sodelovala s PoS-om, Prebilič zaenkrat ostaja samostojnejši: kakšna je njegova vizija povezovanja in v kakšno zgodbo pravzaprav sodi?

“Moja želja po vstopu v državno politiko ni tako brezpogojna, kot mogoče to želi kdo predstaviti,” je povedal za Domovino in pojasnil, da je o državni politiki s še nekaterimi župani začel razmišljati, ker se z nekaterimi stvarmi ne strinjajo.

Mediji so Prebiličevo župansko pobudo večkrat povezovali z morebitno novo stranko, katere prvi obrazi bi bili predsednik DZ Igor Zorčič, predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel in mariborski župan Saša Arsenovič, a kočevski župan sodelovanje v tej zgodbi zavrača: “Mi smo se s temi ljudmi pogovarjali, a zmotilo je to, kar so potem nekateri mediji hoteli povzeti, in sicer, da bi mi neko (recimo temu) stranko pripravili do neke mere, potem pa bi na čelo te stranke stopil tretji človek, nekdo od teh, ki ste jih sedaj našteli. To za nas ni rešitev.”

Bi se županska iniciativa pridružila kateri od že obstoječih zgodb? Prebilič takšno možnost zavrača, saj po njegovih besedah ne želijo biti instrumentalizirani niti z ene niti z druge strani, pač pa želijo avtonomno zgodbo z ljudmi, ki se z državno politiko še niso aktivno ukvarjali. Obenem zavrne tudi namigovanja o predvolilnem sodelovanju s stranko Z.dej nekdanjega okoljskega ministra Jureta Lebna, kot tudi z Našo deželo Aleksandre Pivec.

Prebilič je v preteklosti izrazil nezadovoljstvo tako s KUL opozicijo kot z vladno koalicijo; spomnimo, pred leti se je razšel z SD-jem in ustanovil svojo lokalno listo. Kdo bi po njegovem potemtakem lahko bil potencialni parlamentarni partner županske stranke? “Potrebno se bo pogovarjati z vsemi ljudmi, ki bodo vstopili v parlament. Drža, kdo se s kom ne bo pogovarjal, ni konstruktivna. Politiki smo se dolžni usklajevati in vsaj poslušati; s kom se dogovorimo, je druga stvar.”

Povezovali bi se na podlagi programskih izhodišč in kompatibilnosti z ostalimi strankami. “Vsekakor ne bi kar eliminiral enih ali drugih; prav je, da se išče nek prostor za iskanje konsenza,” meni, in zaključi: “Moti to, da ni več dialoga. Smo v fazi obstruiranja in onemogočanja enkrat enega, drugič drugega. Menim, da to zreli politični eliti ne pritiče.”

Konkretnih imen sodelujočih v iniciativi zaenkrat še ne navajajo; pred časom sta bila javno izpostavljena le župana Hrastnika Marko Funkl in Šentjurja Marko Diaci, a oba sta tudi poudarila, da v sedanji ureditvi, ko sta funkciji župana in poslanca nezdružljivi, preferirata županski stolček. jasno je le, da pobudo v tem trenutku podpira 16 županov.

20 komentarjev

  1. Za božjo voljo, stopite skupaj kot široka sredina! Vsi našteti obrazi bi bili sprejemljivi in POS bi lahko zelo stabilizirala razmere v politiki! Naredite vse, da se država izogne poskusom Levice, da s svojo revolucijo zruši že doseženo! Gospodarsko odgovorno naravnana stranka MORA potegniti velik del neopredeljenih ali razočaranih volivcev! volivcev. Verjeti hočem, da bo uspelo!

  2. Iz te moke ne bo kruha.
    Kdo bo izvoljen?Priimki kot so Počivalšek,Podobnik,Kangler,Petrič,Čakš ?
    V kakšnem vrstnem redu se bodo postavili na volilno listo ?
    Tovariš Janez Janša bi sicer rad imel še en privesek poleg NSi,toda tudi s tem bo premalo,da bi še kdaj sestavljal vlado.
    Ali pa,da bi tovariš Janez Janša dopustil možnost,da bi bil PV,Colarič ?

    • Kdo bo izvoljen? Tisti, ki bo v svojem okraju dobil največji delež glasov. Vrstnega reda kandidatov na listi tako ali tako ni, saj v vsakem okraju lahko kandidira največ en kandidat s posamezne liste. Da bi Janša “dopustil” možnost, da je PV nekdo drug razen njega, sicer tudi sam težko verjamem (sploh če bo SDS relativna zmagovalka volitev), a po prejšnjih volitvah je že namigoval, da sam “ni edina opcija”.

      • GroKo,ti očitno ne veš,da v DZ ne pride nujno tisti,kateri dobi največji % glasov,ampak tisti,ki je prvi na listi in,če določena lista, sploh dobi dovolj glasov,da pride v DZ.Tak volilni sistem imamo v Sloveniji.
        In še enkrat,tovariš Janez Janša je sam zase edina opcija,ker mu nihče od njegovih ne sme nasprotovati,če pa se iz nasprotne strani pojavi kandidat,ki bi ga lahko ogrozil se JANŠEVIKI takoj spravijo nadenj.
        Toda vse to tovarišu Janezu Janši NE BO dovolj,da bi po naslednjih volitvah še kdajkoli vladal v Sloveniji.
        JANŠEVIKI TEČETE ZADNJI KROG !!!

      • Kolikor vem, po volitvah premierja predlaga predsednik države – najprej tistega, katerega ponudi stranka, ki na volitvah prejme največ glasov. Kandidat mora potem oblikovati koalicijo in dobiti podporo parlamenta. A ni tako?
        In se sprašujem: kateri spoštovan človek (v svoji sredini in širše) bo pa pristal na to, da ga nek konglomerat strank uporablja za “vabo”?
        Seveda si želim, da PoS v resnici poveže Slovenijo in sodeluje v prihodnji vladi. Realno sem pa malo skeptična. Preveč egotov vsebuje tale konglomerat, preveč različnih stališč, ki utegnejo načeti skupni cilj. Upam še, da me bodo pozitivno presenetili.
        Sicer pa do volitev – tudi če bodo redne – ni več daleč. Čas bi že bil, da se skupaj dobijo in predstavijo en skupen, realno izvedljiv program. Visokoleteče besede, za kaj vse se bodo zavzemali, me preveč spominjajo na tisti KUL (=združba egotov brez znanja in vsebine).

    • Helena,trenutno imamo v Sloveniji PREDSEDNIKA REPUBLIKE,kateremu je edina skrb,ne zameriti se svojemu partijskemu sotovarišu Janezu Janši.Ko se bo Pahorju naslednje leto iztekel predsedniški mandat ,bomo videli kakšno službo bo potem dobil v zahvalo,ker PODPIRA,tovariša Janeza Janšo.

  3. Aleksandra Pivec se hoče spet zakalkulirat.Bila je zelo priljubljena ministrica,ki je ob prvi pasji bombici odpovedala.Tak človek ne more vodit stranke.Zdaj čakam,da NSI stopi iz sivine.Vrtovec je dober minister,zna biti tudi odločen.Toninu se včasih zareče,potem pa ne ve,kako bi se izmotal-kar si reku si reku,bodi dec.Cigler Kralj je prijazen,včasih že preveč.G.Novakova se je odselila v Bruselj,se navzela njihovih navad in pozabila,da izhaja iz bivše komunistične države,ki se še zdaleč ni izvila iz boljševističnih okovov.Višegrajska skupina to poskuša,sicer včasih malo nerodno,pri zahodnih državah pa nima prav nobenega razumevanja.Se pravi;NSI naj se med seboj zmeni,zbudi g.Novakovo,začne nastopati bolj odločno,pa spet ne tako,da bi rušila to vlado.Shalotka,verjeti hočem da bo uspelo-BO! Tudi sredinskim strankam.

  4. Nove stranke okrepit aktualno vlado, in dokončno poslat najbolj destruktivno in škodljivo opozicijo v celotni zgodovinini samostojne Sloveniji na smetišče zgodovine.
    Zato pa nasledje leto v čimvečjem število na volitve in t.i. KULU zapret vrata parlamenta, v kolikor želimo naši državi nadaljnjega napredka, razvoja, izgradnje in ohranitev tradicionalnih vrednot. Nova desno-sredinska koalicija si bo prizadevala vspostavit uravnotežen razvoj države že samo z ustanovitvijo pokrajin in tej skupini normalnih strank in politikom moramo zaupat, v pol. tekmo se bo aktiviralo tudi precej županov SLS in drugih, ki še kako dobro vedo, da je aktualna vlada postorila izjemno veliko za dobrobit občin, čeprav jim je pri delu izrazito nagajala leva politika in politično aktivistični mediji, zato pa morajo svoje nesramne rabote plačati z visoko ceno, kot rečeno, ven z njimi iz parlamenta, pa bo za vekomaj mir.

  5. Težko je oceniti,kakšno je dejansko stanje v družbi.
    Očitno koalicija KUL nima dovoj glasov za zmago, zato vlada tako velika nervoza in brezglava napadalnost.
    Kljub poizkusom, da bi se KUL okrepil je vtis, da se celo slabi.
    Niso bistveni nakupi polslancev v parlamentu, bistveno je to, da ne najdejo človeka, ki bi ustanovil novo stranko, ki bi dopolnila manjko glasov in omogočila, da KUL ponovno prevzame oblast.
    Vzrok za to, da se ne najde kandidat, ki bi se šel politične igrice in omogočil zmago trenutni opoziciji je pred vsem v neresnosti opozicije.
    Ta ni sposobna formulirati programa, ki bi zagotavljal resno vladajje. Tak program KUL ni sposoben pripraviti, saj ekstremna Levica ni stranka, ki sodi v vlado države, ki je članica EU.
    Levica ni sprejemljiva za kapital, ki še vedno vlada in bo še kar nekaj časa. Z vlado, ki jo sestavljajo boljševiki, najverjetneje ne bi sodelovala nobena resna država.
    Tega se zavedajo morebitni kandidati za novo sttranko, novi obraz, ki ve, da se lahko s privolitvijo samo smeši in si zapravi ugled. Morda bi takšno stranko prevzel Igor, ne Zorčič, pač pa naš komentaror, pa ga žal še niso opazili.
    Vedeti je tudi treba, da ima KUL neverjetno podporo v medijih, ki poneumljajo volivce. Vprašanje pa je, če je to dovolj?
    Prav lahko, da je slika popačena in da ankete ne delujejo, pa se lahko zgodi, da bo KUL žrtev nerealnih napovedi, tako kot je bila JLA žrtev podcenjevanja slovenskih vojakov.
    Karkoli že bo, pa je dejstvo, če zmaga KUL in sestavi vlado, bomo Slovenci sečni če bo vlada razpadla prej, kot Šarčeva in bodo predčasne volitve. Če pa se vladavina KULobnese in oddela celoten mandat, pa lahko pričakujemo, da bo postala Slovenija evropska Venezuela.
    Tega pa se je potrebno bati.
    Si predstavljate komisarja Kordeža na mestu ministra za pravosodje in nacionalizacijo?
    Igor, kaj praviš?

  6. Predvsem bi morala PoS povezati tudi prave tiste sredinske liberalne sile. SMC in GAS nedvomno pašeta notri, je pa res da skupina okoli mladoekonomistov (Mrkaić, masten) in slovenskih libertarcev (Blaž Vodopivec in skupina okoli stranke Prstan ki naj bi nastala pred zadnjimi volitvami; društvo Svetilnik) se zanimivo drži preveč stran. Državljanska lista je tudi v mirovanju. Takšna močna liberalna sredina bi namreč lahko jasno odvzela volivce lažnim “liberalnim” strankam ki to niso (SAB, LMŠ).
    P.S. Me pa čudi, da Pivčeva uradno (še) ni del PoS – ne vem kako ne razume, da je sama prešibka (sploh glede na to, kaj se ji je naredilo v DeSUS-u).

  7. Zato se je KUL-ovcem tako mudi na predčasne volitve, saj se formirajo nove stranke, ki bodo osiromašile njihove glasove. Tudi pogled v finance strank, bi lahko bil ključen, saj ne bi smele kandidirati stranke, ki so tako zadolžene, da realno nimajo niti za WC papir. Če svojih financ ne obvladujejo, kako bodo ravnale z državnimi denarjem? SD je za kredit SDS-a nabijala do neba, pa je bil kredit, ki so ga nemudoma vrnili in tudi dolgov nimajo. Kaj pa dolg SD, 800.000 €? To pa so kar prikladno preskočili. Kljub neštetim nepremičninam, za katere niso odšteli niti 1 €! Pa takšni dolgovi, da te kap.

Komentiraj