“Povampirjeni tujci” v Steklarni Rogaška, Simobilu in Papirnici Vevče

Primož Veselič
5

“V tem trenutku čakajo na naše premoženje hijene. Tega ne smemo dopustiti, če ne želimo postati še večja kolonija kot smo, žrtve te razprodaje pa bodo le zaposleni,” je leta 2014, ravno v času, ko je družba WWRD v lasti ameriškega zasebnega sklada reševala enega najpomembnejših podjetij vzhodne Slovenije, Steklarno Rogaška, proti privatizaciji grmel sindikalist Dušan Semolič.

Koliko resnice je v besedah, s katerimi sindikalisti stalno svarijo pred “povamprijenim tujim kapitalom,” na Domovini predstavljamo v seriji člankov o podjetjih, ki so jih prevzeli tuji lastniki.

Tokrat smo pod drobnogled vzeli Steklarno Rogaška, Simobil in Papirnico Vevče.

Po prihodu Ircev Steklarna Rogaška iz noči v dan

Eden najboljših primerov tuje investicije pri nas je primer Steklarne Rogaške. Dolga leta je bila v lasti holdinga Zvon, ki je ob nepremišljenem vodenju na koncu pristal v stečaju, delnice Steklarne pa je zasegla družba Metropolitana, ki jih je konec leta 2013 prodala irski družbi WWRD v lasti ameriškega sklada KPS.

Takrat je bilo podjetje praktično na kolenih. V 2013 je imelo kar 11 milijonov evrov izgube, oprema je bila zastarela, v družbi pa nobenih sredstev za investicije. Od prevzema in prihoda Irca Jima Walsha se je položaj tovarne dramatično izboljšal.

Že v 2014 so ustvarili 7 milijonov dobička, postavili so dve novi peči in dvignili varnostne standarde. Tudi po tem, ko je WWRD kupil finski velikan Fiskars, se nadaljujejo dobro poslovanje in odnosi v podjetju.

Finci so v tem času v dodatne posodobitve vložili skoraj 5 milijonov evrov, l. 2015 je imela Steklarna Rogaška že 52 milijonov evrov prihodkov in dobrih 5 milijonov dobička.

Po Fiskarsovih besedah je zelo pomembna družbena odgovornost, zato so pokrovitelji nogometnega kluba, v Rogaški Slatini so postavili drsališče, zaposleni pa redno dobivajo božičnice in regrese. Povprečna bruto plača je od leta 2013 do 2015 narasla za 150 evrov.

Začeli so tudi na novo zaposlovati in okoliškim dijakom ponujajo štipendije za poklic steklarja. Ta je bil v Sloveniji že na poti izumrtja, saj se v edini program steklarstva v naši državi ni vpisoval praktično nihče več, zadnji dve leti pa v šolskem centru Rogaška sestavijo cel razred.

Simobil že 16 let v avstrijskih rokah

Eden najstarejših primerov prodaje tujcem je primer Simobila, ki od letos tudi na slovenskem trgu nastopa pod blagovno znamko A1. Že kmalu po ustanovitvi se je za drugega slovenskega mobilnega operaterja začel zanimati Telekom Austria, ki je 2001 tudi kupil 49-odstotni delež podjetja.

Takrat zaradi zakonodaje večje tuje lastništvo v telekomunikacijah sploh ni bilo možno, zato so Avstrijci šele l. 2006 po spremembi zakona postali 100-odstotni lastnik in za vse nakupe skupaj odšteli okoli 180 mio evrov.

Simobil je splošna zgodba o uspehu; že v prvih letih mu je uspelo osvojiti čez 20 % tržni delež v ostri gospodarski panogi, ki nekako favorizira državne telekome oz. kjer imajo ti vsaj do neke mere privilegiran položaj. Telekom Austria vsa ta leta vlaga v podjetje, ki je kmalu zgradilo svoje dobro razvejano mobilno omrežje.

Uporabnikom ponujajo večinoma nižje cene storitev od državnega Telekoma, v letu 2016 so imeli 53 mio evrov čistega dobička in okoli 700 tisoč naročnikov. Tržni delež se zadnja leta giblje okoli tretjine, nameravajo pa ga povečati tudi s preimenovanjem v A1.

Papirnica Vevče

rolls-of-fabric-1767504_640

Eden klasičnih ljubljanskih industrijskih obratov, ki je prešel v tuje roke, je Papirnica Vevče. Ta je leta 2004 prešla v 100-% lastništvo skupine Brigl & Bergmeister z avstrijske Štajerske, ki jo je 2011 kupil koncern Roxcel. Pred tem je bila v lasti NFD Staneta Valanta in večinoma pridelovala izgubo ter se znašla celo v policijskih preiskavah.

Tovarna od takrat posluje dobro, Avstrijci so se odločili razdeliti proizvodnjo papirja med obrat v Avstriji in vevško papirnico ter tako v Ljubljani izdelujejo le ne-mokromočne papirje. Podjetje ima zmerno rast in stalno vlaga v posodobitev proizvodnje, samo v 2014 in 2015 okoli 15 milijonov eur.

Število zaposlenih je v zadnjih letih bolj ali manj enako, med 250 in 300, plače so redne, tudi gospodarsko krizo so v precej izpostavljeni panogi relativno dobro prešli.

Skupaj za družino in domovino: podprite delovanje portala Domovina.je!

Na Domovini v maju poteka donacijska akcija, s katero zagotavljamo delovanje našega medija.

Če naš medij radi berete vas prosimo, če podprete naše delovanje, da bomo lahko izhajali še naprej.

Več o donacijski akciji preberite tukaj (klik), neposredno na donacijsko stran pa pridete s klikom na spodnji gumb

gumb-doniraj

5 KOMENTARJI

  1. Podpiram takšne članke, zelo dobro!

    Bi se mi pa zdelo fer omeniti tudi, da se ta podjetja soočajo tudi s kakšnimi težavami, da ni vse samo oh in sploh odlično. Npr., Simobilova pokritost z omrežjem je katastrofalno slaba.

  2. …se je položaj tovarne dramatično izboljšal. Je dramatično lahko pozitivno? Opažam, da novinarji in pisci v Sloveniji komaj še znajo pisati v slovenščini. Vse jim je vseeno: visoko, veliko jajce, namesto debelo, velika zrna toče, namesto debelazrna toče, doprinos namestro prispevek, transparentno namesto pregledno, se bo, namesto bom, bomo, hrib namesto gora, hribolazec namesto gornik, alpinist namesto himalajec, hudorunik poplavlja, namesto hudournik divja,… vse je postalo jasno, namesto znano, raziskano, opredeljeno, ugotovljeno, itn, dvanajst trideseta ura, namesto ob 12 uri in trideset minut oziroma ob pol eni, vse se proizvaja…., namesto prideluje, goji, raste, goji, molze, neguje, obira, …., skratka toliko opevana samostojna Slovenija je mačeha slovenščini, ob kateri radi že desewtletja omenjamo iste avtorjeTrubarja, s pomočjo Bleiweisa Prešerna, pa Cankarja, Finžgarja.JKkje so lektorji in lektorice in, kje je urad za slovenski jezik, ki je bil prvi ukinjeni urad vlade Republike Slovenije in kjer Marko Jenšterle meni, da če ima bralec občutek, da nekaj, kar je zapisano v tujem jeziku menda razume, potem ni potrebno, da je to natančno zapisano,m natisnjeno, objavljeno v slovenščini. Že dolgo se sprašujem. kje so stotine PU in profesorjev slovenskega jezika in njihovi glasovi? To, kar sem naštel,m je pa res dramatično. Po svoje pa morda tudi to, da dobiček iz omenjenih pozitivnih primerov tovarn v Sloveniji v tuji lasti najbrž ne ostaja v Sloveniji.

  3. «Steklarna Rogaška delavcem ne plačuje prispevkov«, berem članek z dne 23. december 2008.
    https://www.dnevnik.si/1042231920/posel/novice/1042231920
    Berem: «Steklarna Rogaška se je ponovno znašla v resnih težavah. Razen tega, da namerava zapreti eno peč in delavce razporediti na druga delovna mesta, 980 zaposlenim že nekaj časa ne plačuje prispevkov za zdravstveno in pokojninsko blagajno. Julija smo poravnali vse neplačane prispevke do leta 2005. Steklarna Rogaška zaradi kriznih razmer v preteklosti zaposlenim več let ni plačevala prispevkov.
    Na koncu so delavci ostali brez plačanih prispevkov, saj tožilci niso nikogar obtožili?
    Komu pa je ostal denar delavcev od neplačanih , od odtegnjeni prispevkov od plače, saj na plačilni listi je bilo vedno vse O.K.?
    Kdo vse je odobraval goljufanje delavcev? Uprava in predvsem lastniki, njihovi nadzorniki.
    Večinski lastnik Steklarne Rogaška pa je bila Cerkev oz. njen Zvon ena! Nič ni storila, da se ne bi delavcem kradlo prispevke!
    Vse to so dovolile parlamentarne politične stranke, vodstva strank, tako levih, kot desnih, ki so v DZ RS to omogočale. Nobena strank ali njen voditelj tega vse do danes ni obžaloval!
    Politika leva je to krajo celo uzakonila, desna pa je to odobravala, zato država prava, tožilci in pravosodje, niso mogli nič storiti, vse do danes!
    Primerov te in drugačne goljufije je ogromno, oškodovani so ostali oškodovani, imeli bodo še nižje pokojnine!
    Tisti, ki so jih zaposlene oškodovali niso bili kaznovani, niso vplačali zadržane prispevke. Botri te goljufije, tako v levi in desni politiki in v Cerkvi pa so vsi ostali nedotaknjeni na visokih položajih!
    Zakaj torej nimamo pravične in učinkovite države prava, ni krivo ljudstvo, temveč elita, ki jo živi ljudstvo!
    V Pahorjevi vladi, ko je finančni minister dr. Franci Križanič poskusil »pomagati bolnim podjetjem« z tujim denarjem tako, da je zopet poskusil uporabiti zakon sprejet v času premiera mag. Antona Ropa, ki je dovoljeval »zakonito prikrito neplačevanje (???)« socialnih prispevkov zaposlenih, pa mu je to preprečilo Ustavno sodišče, ki je ta zakon »ukinilo«, saj je ugotovilo, da tak zakon krši ustavne lastninske pravice zaposlenih, nedopustno in prikrito odtuji del plače zaposlenih, žal pogosto nepovratno. Predsednik US dr. Ernest Petrič je tudi dejal, da direktorji, ki so to počeli, so goljufi, saj so »sanirali podjetje, kjer so bili direktorji tako, da so prikrito »zasegli del bruto plače zaposlenih, ki jo praviloma niso mogli nikoli vrniti. Seveda »svoje plače« oz. plače uprav in drugih vodilnih po individualnih pogodbah, pa seveda direktorji niso podjetju »posodili«. Najbolj medijsko znan primer je primer neplačanih prispevkov steklarna Rogaška, ki je bila in je še v večinski lasti cerkve.
    Žal to prevarantsko pomaganje bolnim podjetjem kar prikrito z denarjem zaposlenih, ne da bi se jih vprašalo, ni nič motilo tudi Janševo vlado, saj je tedanji minister za delo mag, Janez Drobnič, NSi, celo dejal, da so za to delavci sami krivi.
    Za neplačevanje socialnih prispevkov zaposlenih, kar je kraja plače zaposlenih, se tudi za časa Janševe vlade, tudi npr. v Steklarni Rogaška, ko je bila ga. Brezigarjeva generalna državna storilka, direktorjem in upravam, goljufom delavcev ni nikjer nič hudega storilo. Krivica stoletja, z blagoslovom leve pa tudi desne politike. Velika sramota stoletja! V medijih z malo odmeva in spomina!

  4. Franc Mihič, se strinjam z vami glede neplačevanja prispevkov. Marsikje se je to dogajalo in verjetno se še dogaja.
    Dokler smo imeli SDK – Službo družbenega knjigovodstva se to ni dogajalo, ker smo vseeno imeli neko finančno kontrolo.
    Je kdo oz. bo kdo odgovarjal za to? To je bil denar, ki je bil delavcem ukraden! Sramota!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime