Potrjeni kandidati za Pahorjevega naslednika: glasbenik, ginekologinja, pravnica in 5 profesionalnih politikov

vir: YT, pogled360

Do izteka roka za vložitev kandidatur na volitvah predsednika republike, ki bodo 23. oktobra, je bilo vloženih devet kandidatur. V predsedniški tekmi pa bo kljub temu le osem kandidatov, saj ena kandidatura ni bila veljavna.

Pogledali smo, kdo so vsi kandidati, kaj zagovarjajo ter tudi kaj o tem kažejo septembrske ankete. Mnenje glede kandidatur pa je za Domovino podal tudi politični analitik in voditelj Aljuš Pertinač.

Kandidature je na DVK vložilo devet kandidatov. Pet jih je DVK potrdila že minuli teden, in sicer kandidature glasbenika Gregorja Bezenška, nekdanjega ministra in aktualnega poslanca NSi Janeza Ciglerja Kralja, kočevskega župana Vladimirja Prebiliča, nekdanjega ministra in aktualnega poslanca SDS Anžeta Logarja in pravnice Nataše Pirc Musar.

V ponedeljek sta kandidaturi vložila še evropski poslanec Milan Brglez ter poslanec Levice Miha Kordiš, v sredo pa ginekologinja Sabina Senčar in Edén Fohatóm. DVK je prve tri potrdila, kandidaturo Fohatóma pa je zavrnilo, saj mu je podporo s podpisom dalo le 6 volivcev.

Andrej Magajna, Ludvik Poljanec, Ladislav Troha in Ivan Bolfek so včeraj pred DVK pojasnili, da protestno odstopajo od namere kandidirati za predsednika republike. Menijo namreč, da so predsedniške volitve neveljavne, neustavne in nezakonite. Prav tako je od kandidature odstopil Ivo Vajgl, ki ni dobil podpore nobene izmed strank.

Kakšne so razlike med kandidati?

Med kandidati je seveda precej razlik. Tudi tokrat je razmerje v prid moških 7 : 2, je pa več tistih, ki kandidirajo s podpisi državljanom, saj le Janez Cigler Kralj, Milan Brglez in Miha Kordiš kandidirajo s poslanskimi podpisi.

Pet izmed omenjenih je profesionalnih politikov, od tega trije poslanci, en evropski poslanec in en župan, na drugi strani pa glasbenik, ginekologinja in pravnica.

Gregor Bezenšek

Najbolj javnosti neznan kandidat je zagotovo glasbenik Gregor Bezenšek, ki prihaja iz Šentjurja in kandidira s podpisi državljanov. Kot glasbenik ustvarja in nastopa pod umetniškim imenom SoulGreg Artist, hkrati pa je umetniški vodja oblikovalskega studia, znan pa je tudi kot soustanovitelj Društva za otroke z redkimi boleznimi Viljem Julijan, ki sta ga z ženo ustanovila po tem, ko je njun sin izgubil bitko z redko neozdravljivo boleznijo.

Zato pravi, da bo – če bo izvoljen – predsednik z veliko mero sočutja in iskrene odločnosti. Poudarja, da mora predsednik imeti jasna stališča in se vedno oglašati ob situacijah, ki potrebujejo odločno držo predsednika države. »Ne mislim gledati stran, vse prevečkrat se mi je do sedaj zdelo, da je bilo tako, da so se otroci kregali, oče pa je gledal televizijo.«

Janez Cigler Kralj

Veliko bolj znan javnosti je poslanec NSi Cigler Kralj, ki se je za kandidaturo odločil tudi zato, ker so se nanj in samo stranko obračali ljudje z izraženo stisko, da med dosedanjimi kandidati ni človeka, za katerega bi mirno in iskreno oddali svoj glas. Preden je sedel v poslanske klopi, je bil leta 2006 krajši čas zaposlen kot strokovni sodelavec poslanske skupine NSi za odnose z javnostmi, leta 2012 pa se je v parlament vrnil. Leta 2020 je za dve leti postal minister za delo. Kandidira s podpisi poslancev NSi.

»Kot predsednik bom vsa svoja prizadevanja usmeril v to, da v Sloveniji spremenimo odnos do tistih, ki delajo in ustvarjajo, da podjetnost postane cenjena in spoštovana vrednota. Kdor dela, mora od svojega dela tudi dostojno živeti. Ljudem moramo omogočiti, da razvijejo svoje talente in potenciale … Zelo pomemben je tudi odnos do ranljivih in tistih na robu, ki imajo občutek, da smo nanje pozabili, da so ostali zadaj, da se svet za njih vrti prehitro. Najti moramo pot, da jim vrnemo dostojanstvo in da spet postanejo del naše skupnosti. Zgodbo o uspehu lahko spišemo samo skupaj,« je Cigler Kralj dejal v intervjuju za Domovino.

Vladimir Prebilič

S podporo stranke Vesna in podpisi volivcev kandidira župan občine Kočevje Vladimir Prebilič, ki je tudi izredni profesor obramboslovja na FDV. Sprva je bil aktiven v stranki SD, nato pa nastopal kot samostojni kandidat.

Zavzemal se bo za decentralizacijo Slovenije, saj se po njegovem v državi odvija tiha centralizacija, zato med težavami, s katerimi se Slovenija sooča, navaja razgradnjo javnih sistemov, zlasti v delih kritične infrastrukture, kot so zdravstvo, šolstvo in nacionalna varnost. Prebilič meni, da ga od drugih predsedniških kandidatov loči predvsem dobro poznavanje geopolitičnih razmer v Evropi in svetu, kar ocenjuje kot eno od ključnih lastnosti nekoga, ki bo zasedal najvišjo funkcijo v državi.

Predsedniški kandidat Vladimir Prebilič v Vroči temi: “Sem prvi župan Kočevja, ki si je upal iti v Kočevski Rog!”

Anže Logar

S podpisi državljanov kandidira tudi dolgoletni član SDS in že tretji mandat poslanec Anže Logar. V preteklosti je že kandidiral za župana Ljubljane ter bil v pretekli vladi tudi minister za zunanje zadeve.

Logar meni, da je funkcija predsednika republike najpomembnejša politična funkcija, ki lahko združi različne poglede in v slovenski prostor prinese potrebno enotnost. “Predsednik republike je edini državni funkcionar, edini politik, ki ima večinsko podporo, s tem pa tudi večinsko legitimiteto, da poskuša te različne poglede spraviti v tisto smer, ki je dobra za državljanke in državljane,” je dejal.

Več o njegovi kandidaturi smo pisali v prispevku Po treh močnih ženskah zdaj še moški kandidat za predsednika republike.

Vroča tema: Anže Logar, kandidat za predsednika republike

Nataša Pirc Musar

Z glasovi državljanov kandidira tudi pravnica in nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, podpira pa jo 14 posameznikov iz različnih sfer družbe na čelu z nekdanjima predsednikoma Kučanom in Türkom.

Ob predstavitvi kandidature je dejala, da bo gonilo njenega dela, če bo izvoljena, moč strniti v stavek: “Ne bom tiho.” Kot pojasnjuje, se namreč že vse svoje življenje ukvarja s temeljnimi človekovimi pravicami in temelji pravne države, prav predsedniška funkcija pa je po njenem mnenju tista, kjer je boj za obe omenjeni področji poudarjen.

V oddaji Vroča tema je odgovarjala tudi na neprijetna vprašanja v zvezi z očitki, da je Kučanova kandidatka, da skuša protikandidatki Marti Kos obesiti poskus “orbanizacije” države, saj ima vladajoča stranka Gibanje Svobode v rokah že tudi druga najpomembnejša vzvoda moči.

Nataša Pirc Musar v Vroči temi: “Svobodi nisem očitala orbanizacije države, a koncentracija moči v eni stranki lahko vodi v avtoritarnost”

Milan Brglez

V bitko za predsednika republike je v zadnjih trenutkih vstopil tudi evropski poslanec Milan Brglez. V državno politiko je vstopil leta 2014 kot podpredsednik tedanje Stranke Mira Cerarja, a je kmalu po državnozborskih volitvah leta 2018 prestopil v SD. Sedaj kandidira s podpisi poslancev SD in Gibanja Svoboda, za zadnje se je moral odpovedati funkcijam v stranki SD.

Kot je povedal, je vložitev kandidature le začetek predsedniške kampanje. Po njegovih besedah bo “treba med ljudi in slišati njihov glas, ker je prav, da predsednik predstavlja vse”, v nadaljevanju kampanje in v medijskih soočenjih pa bodo dokazali, da mislijo “še kako resno”.

Kako je Brglezov vstop v volilno bitko pospremil odgovorni urednik Rok Čakš, lahko preberete v prispevku Brglez v bitko vstopa s kritiko sedanjega predsednika in z besednjakom Anžeta Logarja.

Miha Kordiš

V zadnjih trenutkih se je v tekmo za novega predsednika postavil tudi poslanec Levice Miha Kordiš. Ki kandidira s podpisi poslancev Levice. Kot pravi Kordiš, se Levica na predsedniške volitve podaja z namenom dati glas delovnim ljudem, ki tega glasu v družbi in politiki sicer nimajo. “Potrebujemo družbo organizirane solidarnosti, ki bo prelomila z neoliberalnim konsenzom zadnjih desetletij,” je dejal.

“Ta država zagotovo ne potrebuje še enega političnega funkcionarja, ki bo delal za korporacije, za banke, ki bo zagovarjal interese orožarskega lobija ali ki se bo ukvarjal z ohranjanjem svoje lastne podobe na socialnih omrežjih,” je dejal Kordiš.

Na eno izmed najbolj izpostavljenih izjav Mihe Kordiša je v komentarju pred časom izpostavil Matjaž Napast v komentarju Bolje, da je Boscarol prodal, saj bi ga Kordiš, če pridejo na oblast, z bajonetom steral v morje.

Sabina Senčar

Zadnja je kandidaturo vložila ginekologinja in članica anticepilske stranke Resni.ca Sabina Senčar. “Predsednik republike se mora zavzemati za vrednote, ki morajo biti in so brezčasne. Ne smejo biti odvisne od političnega sistema in politike, v kateri živimo,” je poudarila.

“Predsednik mora biti varovalka za vse in za vsakogar. Lahko se menja zakonodajna oblast, lahko se menjajo položaji izvršilne oblasti in vsi državni organi tako v zdravstvu, sodstvu, šolstvu. Temeljne človekove pravice pa morajo ostati iste,” je povedala.

Aljuš Pertinač: O zmagovalcu bosta odločala neprivlačnost Pirc Musarjeve za levico in senca Janše nad Logarjem

vir: Facebook

V komentarju za Domovino je politični analitik Aljuš Pertinač dejal, da bi bilo potrebno razmisliti o tem, da se postopek kandidature za predsednika republike zaščiti pred tistimi, ki kandidirajo zgolj z namenom lastne promocije oziroma pridobitve medijske pozornosti.

Med tistimi, ki so tokrat napovedali kandidaturo, pa potem v resnici do nje sploh ni prišlo, izstopajo Marta Kos, Nina Krajnik in Ivo Vajgl. »Vsaj za dva od teh bi človek pričakoval, da se tovrstnih političnih podjemov ne bi šla,« meni Pertinač, ki verjame, da bo v prvem krogu šlo predvsem za troboj med dr. Natašo Pirc Musar, dr. Anžetom Logarjem in dr. Milanom Brglezom, v 2. krogu pa za dvoboj med dvema od teh treh kandidatov.

Tradicionalno gledano lahko desni politični pol računa na okrog 35–45 % glasov na predsedniških volitvah, levi pa na preostalo večino. »Tokrat se zaradi nespameti vladajočih strank in poznega vstopa Milana Brgleza v predsedniško tekmo lahko zgodi, da se bosta v drugem krogu pomerila Pirc Musarjeva in Logar, kar bi kandidatu desnega pola prvič dalo realne možnosti za zmago. Pirc Musarjeva je namreč izrazito neprivlačna za levo volilno telo in po moji oceni od navedenih treh favoritov tudi izrazito neprimerna za predsedniško funkcijo.«

Ostali kandidati so na volitvah po Pertinačevem mnenju bolj zaradi slogana važno je sodelovati in se promovirati, s častno izjemo dr. Prebiliča in Cigler Kralja, ki sta spodobna kandidata brez realnih možnosti za odmeven rezultat. »Glede na povedano bodo rezultat volitev odločile kampanje favoritov, predvolilna soočenja in bržkone senca Janeza Janše nad Anžetom Logarjem, ki se je omenjeni sicer na vse kriplje poskuša znebiti, ampak vemo, kako je s tem pri nas. Janše preprosto ne moreš umakniti,« je jasen Pertinač.

Kako kandidatom kažejo septembrske ankete?

Po raziskavi, ki jo je za Delo in POP TV opravila Mediana in je bila objavljena 26. decembra, bi med kandidati za predsednika republike 28 odstotkov glasov dobila pravnica Nataša Pirc Musar. Na drugem mestu bi bil s 23 odstotki  Anže Logar, na tretjem pa z devetimi odstotki Milan Brglez. Na četrto mesto bi se s 5 % uvrstil  Vladimir Prebilič. Janez Cigler Kralj bi dobil tri odstotke glasov, preostali kandidati pa še manj.

Raziskava agencije Ninamedia za časnika Dnevnik in Večer, opravljena sredi septembra, pa kaže, da bi tako v prvem kot v drugem krogu največ glasov dobil poslanec SDS Anže Logar, nekaj možnosti za uspeh imata še odvetnica Nataša Pirc Musar in evropski poslanec Milan Brglez. Logarja bi izbralo 34,1 odstotka anketiranih, Pirc Musarjevo pa 31,4 odstotka. Če bi imeli možnost v drugem krogu izbirati med Logarjem in Pirc Musarjevo, bi jih Logarja izbralo 42,1, Pirc Musarjevo pa 41,9 odstotka. Če bi izbirali med Logarjem in Brglezom, bi prvega obkrožilo 51,4 odstotka, drugega pa 25,2 odstotka.

6 komentarjev

  1. Na letošnjih volitvah se bodo favorizirani kandidati za funkcijo predsednika republike potegovali vsak pod svo jo senco.

    Nad NATAŠO PIRC MUSAR bo dolga senca Milana Kučana.

    Milan Brglez se bo boril za fukcijo presednika republike v sneci Roberta Goloba, premierja, kakršnega še nismo imeli in, upamo, ne bomo nikoli več imeli, ter Tanje Fajon predsednice stranke ponosnih naslednikov zveze komunistov in slovenske ikone lažnih ter neipolnjenih obljub in večno zaigranega nasmeška, ter lastnega skrajnega levičarstva.

    Janez Gigler Kralj se bo med kampanjo hladil v senci levičarke Ljudmile Novak in zaletavega Mateja Tonina.

    Največjo smolo pa ima Anže Logar, nad katerim lebdi senca Janez Janše, najboljšega slovenskega obrambnega ministra in premiera ter politika vseh časov.

    Teh senc preprosto ni mogoče umakniti.

  2. Kako lahko Natašo Pirc Musar predstavite za pravnico. Ona je prvovrstna političarka.
    V kolkor se ne bi prikizovala politike ne bi bila polpnoma nič Bila bi državljanka drugega razreda. S prilizovanjem politiki pa je uspela. Vse njene napake pometejo pod preprogo, redke vrline pa napihnejo kot balon.
    Enkrat jo je politika že izigrala. Tudi to pot jo bo, saj je edini resni kandidat na levi strani Milan Brglez, ki je resnično levi. Saj vemo, kaj pomeni “levi”. Pa kljub temu bodo na levi Natašo odvrgli kot obnošen čevelj.Srečna bo laho, da bo nedotakljiva in morda poplesavala od radosti levičarjev, ki bodo poraze pretvarjali v zmagislavja.

  3. Skrajni levičarji ter vsi ki spadajo v skupino plenilcev, prevarantov, lenuhov, parazitov in nekulturnih kulturnikov so tokrat za predsedniške volitve res pripeljali dva skrajno skrajna levičarja Brgleza in Kordiša, ki se jih nebi sramovali niti v času levega fašizma pod vodstvom Musolinija, nacionalsocializma pod vodstvom Hitlerja ali pa komunistične diktature v SSSR. Samo Bog nam lahko še pomaga, če se Kordiš ali Brglez s pomočjo prevar, manipulacij in mahinacij enopartijskih levičarskih trobil zavihtita na predsedniško mesto, potem ne bomo več daleč od diktature in pogroma nad demokrati in nad konvencionalnimi družinami, da ne govorimo o privatni lastnini in privatnem podjetništvu.

Komentiraj