Potrebujemo novo Osvobodilno fronto?!?

Mladina je pred dnevi spet razburila javnost, a premalo. Dr. Tomaž Mastnak je namreč zapisal, da potrebujemo novo Osvobodilno fronto, kajti potreben je boj za spremembo sistema, pri katerem pa ne gre računati na zavezništvo etablirane politike. Malo me je zmrazilo, kajti slišati kaj takega iz ust skrajnega levičarja ...

 



Do neke mere se z Mastnakom celo strinjam; spremembe so potrebne. A ne takšne po principu Osvobodilne fronte. Kako naj si slovenski človek predstavlja besedno zvezo "sprememba sistema pod vodstvom OF"? V narodu je še zelo živ spomin na čase, ko so nas osvobodili premoženja, duha pa so vkovali v verige. In ta politična struja bi danes spet spreminjala sistem? Ne, hvala.


Podcast komentarja Roka Freliha je na voljo na koncu prispevka.




Tovrstna retorika v zadnjem času na levem političnem polu postaja stalnica. Vsi bi bili revolucionarji, vsi bi nekaj spreminjali in se nečemu upirali, če ne bo šlo zlepa, bo šlo pa zgrda, na silo; oni imajo "legitimen" cilj, kateremu se moramo vsi ukloniti. Pa ne le skrajno levi populistični mediji tipa Mladina, temveč se tega poslužujejo tudi politiki, predvsem tisti z marksistično indoktrinacijo. Levica torej. In včasih SD.
Na levem polu bi vsi bili revolucionarji, vsi bi nekaj spreminjali in se nečemu upirali, če ne bo šlo zlepa, bo šlo pa zgrda, na silo ...

Pozivanje in izvajanje takšnih dejanj ni samo noro, je tudi kaznivo. Kazenski zakonik predvideva za veleizdajo, torej za grožnjo z nasilnim strmoglavljenjem državnih organov in ustave, zaporno kazen od enega do desetih let, za ščuvanje k nasilni spremembi ustave do pet let, če pa k tem dejavnostim dodamo še uporabo orožja (ki je po mnenju revolucionarjev dovoljena zgolj in samo za namen revolucije), revolucionarje čaka najmanj petnajst let zapora. Pošteno. A ne v praksi.

Edini, ki ga je dejansko doletela kazen iz teh postavk, je bil Andrej Šiško, čeprav bi moralo v zaporih sedeti tudi najmanj na desetine skrajno levih populističnih aktivistov s Svetlano Makarovič na čelu, pa vse do poslancev Državnega zbora. Pa na tem mestu ne branim Šiška, hočem le razkriti dvoličnost družbe, medijev in politike.

Ko Šiško patruljira po meji, vlada nadenj pošlje pol Policije. Ko pa levi poslanci načrtno sabotirajo nacionalni varnostni sistem in grozijo z revolucijami, za to dobijo ne majhno državno plačo. Temu se ne reče demokracija, ampak dvoličnost levega sveta.
V Sloveniji se včasih zdi, da se meja med svobodo govora in ogrožanjem demokracije ne določa glede na vsebino, pač pa na politično pripadnost govorca.

Svoboda govora selektivno


Dejansko gre tu za širše družbeno vprašanje: kje je meja med svobodo govora in ogrožanjem demokracije? Včasih se zdi, da se v Sloveniji ta meja ne določa glede na vsebino, pač pa na politično pripadnost govorca. Medtem ko smo tisti desno od sredine ob vsakem nestrinjanju z levičarji v trenutku deležni vsaj diskreditacije, če že ne kake sodne obravnave, pa si lahko levičarji privoščijo bistveno več. Svoboda govora na žalost ni za vse enaka.

No, tudi to je ena izmed posledic "spremembe sistema". Enkrat smo jo že doživeli, in to ni bilo dovolj; bilo je preveč. Naučili smo se, kako politika z levim pedigrejem to počne. Ne glede na to, da nova levica sebe propagira kot "alternativno", je v resnici pomemben del obstoječega sistema.

Celo poplavo družboslovnih diplomirancev in doktorantov se prikazuje kot "delavske intelektualce", čeprav vemo, da niti z delom niti z delavstvom nimajo kaj veliko opraviti, pojem "intelektualec" pa je postal predmet subjektivne razlage. Ti ljudje izhajajo iz Đilasovega novega razreda, če že ne biološko, pa vsaj ideološko.

Z indoktrinacijo so pridobili svoj način delovanja, ki gre v praksi takole: z igranjem žrtve izsiliti spremembo sistema, s slednjo priti do velikih količin kapitala in si razdeliti državne službe. Tu se v praksi zgodba konča. In temu smo priča danes; oni dejansko so etablirana politika, o kateri govori Mastnak. Kaj bi torej radi spreminjali, če nas njihov princip pripelje ravno na točko, kjer smo sedaj?

Slovenci kot družba potrebujemo spremembe. Vsekakor. Namesto politikov imamo politikante, namesto poslovnežev mnogokrat zločince, namesto neodvisnih medijev je vse preveč režimskega pisunstva. Nezreli smo, priznam. A družba mora zoreti z ozaveščanjem državljanov ter s kritičnim mišljenjem; sistem se spreminja s konsenzom in na demokratičnih volitvah, ne pa z "osvobodilnimi" frontami in revolucijami.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30