Potrebno bo soočenje z dejstvom, da se demokracija sprevrača v tekmo zavajanja in laganja

Rok Čakš
Foto: pixabay
Vlada je torej na nedeljskem referendumu dobila levi kroše, ki bo v slovenskem političnem prostoru odmeval še dolgo. 677 tisoč glasov, mobiliziranih proti zakonu, je mnogo več, kot so nasprotniki strank pomladnega pedigreja v zgodovini samostojne Slovenije zbrali kadarkoli, vključno z zanje triumfalnimi volitvami na začetku tisočletja, neposredno po Bajukovi vladi, ko se je proti pomladnikom mobiliziralo okoli 550 tisoč volivcev.

Izjemen uspeh nasprotnikov predloga torej, ki je za stranke na oblasti tolažilen le z dveh vidikov; da ta enormno presega politični domet obstoječih političnih tekmecev na levi. Ter da so bili tovrstne budnice deležni na relativno nepomembnem zakonu, ne pa recimo na kakšnem referendumu o demografskem skladu ali pa kar na volitvah samih.

Zvočni posnetek Čakševega komentarja je na voljo na dnu članka


Če se bo po prvi omotici predvsem dominantna vladna stranka zavlekla v svoj desni kot in o vsem skupaj trezno razmislila, bo Niki Kovač in njenim civilnodružbenim aktivistom čez kakšno leto dni za to batino lahko še hvaležna.

Janša nam hoče vzeti še vodo


Težko bi pametoval o sami volilni kampanji, ker sem jo zaradi dopusta na »privatizirani« hrvaški obali ujel zgolj za rep. A kar sem slišal od svojih kolegov ter si pogledal in prebral za nazaj, se najbrž ne motim, če jo povzamem iz izkušenj, doživetih v dneh po povratku v domače loge.

Nadobudnemu novinarskemu vajencu, ki se na mojih lokalnih portalih obrti šele uči, sem naročil, naj pri nekaj županih preveri stališče do zakona, o katerem se odloča. Vprašanje, ki ga je zastavil, se je v njegovem končnem izdelku glasilo takole: »Gospod župan, kakšno je vaše stališče glede referenduma za pitno vodo?«

Še bolj kot njegova nevednost me je frapiralo, da ga nobeden od županov v odgovoru ni popravil. Tolažim se, da tega morda niso storili zgolj iz vljudnosti, kar pa seveda ne zmanjšuje moje zadrege.

In drugo, čakajoč na volišču (da, tudi čakanje v vrsti smo v okraju s tradicionalno eno najnižjih volilnih udeležb v Sloveniji doživeli prvič) sem prestregel pogovor starejših gospa, v katerem je ena drugo pozdravila ob prihodu na volišče. Ta pa ji je odvrnila: »Seveda sem prišla glasovati proti Janši!«

Za to je torej po prepričanju dobršnega (večinskega) dela udeležencev referenduma šlo: za reševanje pitne vode ter glasovanje proti Janši. Dovolj je to dejstvo vzeti v ozir, pa se mobilizacija 677 tisoč glasov PROTI sploh ne zdi več presenetljiva. Le kdo si ne želi čiste pitne vode in ni že sit zajedljivega nergača, ki nas že leto dni represira, nam natika nagobčnike in zapira v občine?!?

Čeprav na strani predlagateljev referenduma ne gre spregledati angažmaja serije okoljevarstvenih organizacij (ob klavrnem samevanju tribune ZA na TV soočenju), ki so, kolikor sem videl, večinoma nastopali vsebinsko in argumentirano, je bil referendum tako prepričljivo dobljen zaradi zavajajočih in celo lažnivih parol, ki nimajo z zakonom nobene veze. Ter zaradi splošnega stanja duha v državi.

Nad tem, da so predvsem levi politiki in "njihov" del nevladnikov s svojimi sporočili na veliko zavajali in lagali, minister Vizjak sicer lahko toči krokodilje solze. Prav tako se na vladni strani lahko tolažijo, da bo turobnega COVID vzdušja enkrat, po možnosti pred volitvami, konec. A zgolj z objokovanjem in tolaženjem v stilu »saj bo minilo« se ne bodo ognili nevarnosti knockouta v kakšnem od prihajajočih pomembnejših spopadov.
Potrebno se bo soočiti z dejstvom, da se v svetu vse bolj navitega potrošniškega kapitalizma ljudi lovi na površnih, kratkih, dobro merjenih čustvenih sprožilcih, ki nimajo nujno veze z realnostjo.

Demokracija dolgih nosov


Potrebno se bo soočiti z dejstvom, da se v svetu vse bolj navitega potrošniškega kapitalizma ljudi lovi na površnih, kratkih, dobro merjenih čustvenih sprožilcih, ki nimajo nujno veze z realnostjo. Tako je vse bolj tudi v politiki, pri čemer smo v Sloveniji s serijo vsebinsko votlih strank enega imena, ki so v preteklem desetletju osvajale volitve, skorajda pionirji tovrstnega odločanja.

Kot tisti bleščeči novi iPhone ni najboljše, kar se vam lahko zgodi v življenju in nemastnega jogurta nikoli ne užijete v družbi lepotice, ki vam ga prodaja v reklami, tudi referendum o vodi v resnici nima nobene veze s pitno vodo ali privatizacijo obale. Pa vendarle je bil dobljen v trenutku, ko so predlagatelji ljudi uspeli prepričati prav v to, ne pa v kakršnekoli realne vsebinske razloge za zavrnitev zakona.

Ampak veste kaj, danes se na strani PROTI glede tega prav nihče ne sekira. Ne tisti dve tretjini zavedenih kot tretjina, ki je razumela za kaj gre, a je za svoje cilje potrebovala maso »nevednih«. Danes so vsi zmagovalci. In zmagovalec je biti lepo.

Tudi SDS zna, če hoče ...


Kakšen je torej recept za bodoči politični uspeh? Ena možnost je slediti globalnim trendom (kar SDS takrat, ko se ji to zdi pomembno, relativno uspešno počne – spomnite se samo plakata »Zavarovali bomo Slovenijo« in podobnih). Ali pa, da vendarle gradiš na vsebini in jo znaš prodati na primerljivo učinkovit način.

Slednje je sicer v času družabnih omrežij, ki so namensko narejena za furanje zgornjih "fake news" principov, mnogo zahtevnejše, zamudnejše in dražje od poceni plahtanja ljudi. Povrh vsega pa je uspeh, še posebej v nezrelih demokracijah, lahkó izmuzljiv.

Je pa bolj časten (kar sicer v politiki ne šteje dosti) ter prinaša bolj trajnostni uspeh (kar pa nekaj velja). Pa vendar v Sloveniji česa takega za zdaj nihče še ne obvlada, kar najbolje dokazuje volilni domet druge vladne stranke, Nove Slovenije, ki se že dolgo časa z jalovim uspehom trudi v tej smeri.

Strategi levega zaledja (ne kanonfutri iz prvih frontnih črt) že desetletja dokazujejo, da so velemojstri "demokracije dolgih nosov". Pa vendar ima desna sredina še na voljo dovolj časa za globok kritičen razmislek o (ne)uspešnosti lastnih strategij. Ter, še pomembnejše, za odločitev, ali se večnemu nasprotniku zoperstaviti na njegovem terenu, ali pa, z novimi koncepti, novo miselnostjo in novimi ljudmi zastaviti "out of the box" strategijo, ki bi prinesla rezultat na dolgi rok.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Populizem v Sloveniji služi ohranjanju statusa quo
  • 08. 04. 2024
Ne gre za državljansko vojno, ampak demokracijo v krizi
  • 12. 02. 2024
Konec sveta, kot ga poznamo? Ne tako hitro
  • 15. 12. 2023