Potencialni dobičkarji globalnega segrevanja

Jernej Kurinčič
4
Južna Sibirija (Altaj) (vir foto: Pixabay)

Tako rekoč ves svet se že ukvarja z vprašanjem globalnega segrevanja. So tudi glasovi dvoma in kritike, a zdi se, da je ta pojav za vse enako slab. Pa je res?

Kot mulc sem bral tudi rusko znanstveno fantastiko. V spomin se mi je vtisnila mogočna vizija, da bi v vesolje izstrelili ogromno ogledalo in z njegovo pomočjo ogrevali Sibrijo, ki bi tako postala nova žitnica sveta. Sveta tehnopreproščina!

Pa vendar, ali ne bi globalno ogrevanje prineslo podobnih posledic? Ozelenela Sibirija, manjši računi za zimsko ogrevanje, lažje dosegljiva naravna bogastva, prihranek pri krznenih plaščih (glede zadnjega se je dejansko pošalil predsednik Putin) … Mar ne bi Rusija od globalnega ogrevanja imela več koristi kot škode? In si zato lahko privošči, da ob vsem viku in kriku o karbonskih odtisih in podobnih rečeh ostane ob kraju in se ukvarja z lastno gospodarsko rastjo?

Ena izmed posledic globalnega segrevanja, odmrzovanje Arktike, bi utegnila imeti za Rusijo izjemno pozitivne trgovske učinke – to bi namreč pomenilo odprtje povsem novega koridorje plovbe med Evropo in Azijo (namesto Sueškega prekopa), pot bi skrajšal tudi za več tednov. In pristaniške pristojbine ob poti bi pobrali Rusi. Zamrznjene obale bi kar naenkrat postale pomorska Meka. Ruska država je v odpiranje in promocijo te pomorske povezave že vložila več kot 11 milijard dolarjev.

Podobno pozitivne posledice bi utegnila imeti tudi otoplitev v Kanadi, a od tam podobnih glasov (zaenkrat) ni slišati. Vsekakor pa za Rusijo velja, da se tam izmerjene podnebne spremembe odvijajo dvakrat hitreje kot drugod po svetu. In kljub temu le 55 % prebivalstva verjame, da so globalne klimatske spremembe znanstveno dokazan problem.

A ne more biti le lepo …

Ob zgoraj naštetih dejstvih to skepso lažje razumemo. A seveda posledice ne morejo biti le pozitivne: povsem verjetno je, da bi sorazmerno toliko obdelovalne zemlje, kot so jo pridobili z ogrevanjem, ljudje zgubili zaradi suš. Ogrevanje prinaša katastrofalne razsežnosti poletnih gozdnih požarov, kar smo spremljali tudi v letošnjem poletju. Število vremenskih katastrof (suše, poplave, požari, hudi vetrovi) se je v Rusiji izjemno povečalo.

Višja temperatura pomeni večje širjenje škodljivcev in bolezni. Taljenje večnega ledu pomeni, da se v okolje lahko ponovno sprostijo tisočletja stari mikroorganizmi, ki povzročijo že davno “izumrle” bolezni. Statika celotnih mest v polarnem pasu bo ogrožena, če se zaradi otoplitve tla odmrznejo in zmehčajo – v Yakutsku tako nek 9-nadstropni stanovanjski blok že imenujejo po Pisi.

Rusi imajo druge probleme …

Posledice globalnega ogrevanja tako tudi za “mrzlo” Rusijo nikakor niso samo dobre, to bi kdo lahko trdil le zelo površno. A razlog, da je podpora ukrepanju glede podnebnih sprememb tako majhna, je verjetno drugje: ko so ljudi vprašali, kaj so po njihovem največje težave Rusije, so večinoma navedli gospodarske težave in korupcijo.

In tovrstne težave pač dejansko bistveno bolj zaznamujejo vsakdanjik človeka kot pa viseča grožnja za oddaljeni jutri. Podobno razmišljanje je bilo nedavno tudi v gospodarstvu – posledice ukrepanja glede ogljičnega odtisa bodo po izračunih lahko opazne šele okrog leta 2040 – do tedaj pa bo svet še veselo plačeval za rusko nafto in zemeljski plin. A glavni ruski industrijski lobi je že “obrnil ploščo” – začeli so se zavedati, da bodo imeli več koristi, če se država pridruži “Pariškemu sporazumu” kot pa če se ne.

Vsekakor pa od države velikosti Rusije in s takšnim vplivom ne moremo pričakovati, da se bo v načinu okoljskega ukrepanja zgledovala po drugih (in njihovih doktrinah) ali se nanje kaj posebno ozirala. Zmanjševanje fosilnih goriv v elektroenergetiki utegne pomeniti še več jedrskih elektrarn. Glede vetrnih elektrarn je predsednik Putin izjavil, da plašijo ptice in iz zemlje z vibracijami privabljajo črve, in na tej podlagi kakšne posebne državne podpore temu obnovljivemu viru ne moremo pričakovati. Utegne pa “ruski model” okoljskega gospodarjenja, kljub temu, da očitno ne moremo pričakovati prav prelomnih dogajanj še vsaj par let, biti zdrava in trdna alternativa včasih že prav banalno trendovskim zahodnjaškim modelom.

Torej na prvi pogled morda že lahko izgleda, da bi od globalnega segrevanja neka regija imela celo koristi, ali pa je vsaj to ne bi posebno prizadelo. Sploh če gledamo kratkoročno in se osredotočamo le na ekonomski vidik. Velik delež svetovnih držav si zaradi lastnih aktualnih težav niti ne more privoščiti dejavnega okoljskega ukrepanja.

A če poskušamo pogledati malo dlje, se hitro zavemo, da vsi živimo na enem planetu, da je to edini planet, ki ga imamo, in da marsikaterih posledic svojega sedanjega neodgovornega početja pač še ne poznamo. Zato je pomembno, da smo v svojem ravnanju z okoljem skrbni in odgovorni.

4 KOMENTARJI

  1. Kakšno industrijo so imeli v pradavnini, ko je bilo podnebje bistveno bolj toplo?

    Ekofašisti imajo samo en cilj, uničenje dobršnega dela človeštva za svoj afngunc.
    Podnebje pa je odvisno od sončnega sevanja in ne od človeške dejavnosti.

  2. Kiotski sporazum, pariški sporazum, ta deklaracija, ona resolucija, Grijeta T in drugi eko teroristi…nazaj ne bo šlo. Če ne bo premog, bo pa nafta, če ne bo plin, bo pa atomska energija…Na koncu bo seštevek približno enak. Ničemur se ne bomo prostovoljno odpovedali, ne avtomobilom, ne letalom, ne pomorskemu prometu, ne visokemu standardu. Ekološko nevtralni so lahko samo v kakšni kartuziji: skromna prehrana, prehranska samozadostnost, skromno prebivališče, skromna oblačila…..

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime