Je politike dovoljeno brez posledic opsovati, oziroma mu groziti s »pes, ki ga je treba likvidirat«, ali pa: »prokleti prasec esesovski, crkni, ali pa te bomo ubili«? Naslednji primer nakazuje, da je v marsičem odvisno, kdo si, oziroma komu pripadaš. 

»Potegavščina« uporabnika Twitterja pod imenom Uinstitucija je to razkrila na posebej bizaren način.

Uporabnik Urba je namreč s svojo provokacijo jasno pokazal, da pri obravnavi groženj slovenskim politikom ni vseeno, kdo je ta, ki mu grozijo. V komentarju uredništva razmišljamo o tem, zakaj takšna neenaka obravnava lahko prinaša nevarne posledice za narod in državo.

9. februarja je tožilka zavrgla prijavo ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki je prijavil uporabnika omrežja Facebook A.B. zaradi grožnje, ki jo je zapisal v komentarju pod objavo članka na omenjenem družbenem omrežju. Članek se je nanašal na Hojsov obisk nasilnih protestov, ki so se v Ljubljani odvijali 5. novembra lani, minister pa si je kraj dogodka ogledal v spremstvu policistov.

A.B. je pod članek za Hojsa zapisal, da je: »pes, ki ga je treba likvidirat.« Hojs je A.B. ovadil policiji zaradi kaznivega dejanja grožnje po 1. odstavku 135. člena Kazenskega zakonika. Tožilka je prijavo zavrgla z obrazložitvijo, da ne gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Vir: Twitter Aleš Hojs
Vir: Twitter Aleš Hojs

135. člen Kazenskega zakonika

(1) Kdor komu, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.

Tožilka je zapisala, da mora biti grožnja »take intenzitete ali narave da je pri drugem objektivno zmožna povzročiti občutek strahu za življenje ali telesno celovitost.« Ne zadošča namreč subjektivna prestrašenost, grožnja mora biti objektivno resna, kar pa je potrebno presojati tudi kontekstu dogajanja.

Tožilka ocenjuje, da je bil omenjeni komentar “Pes, ki ga je treba likvidirati” umeščen v okvir protestov, ki so bili izvršeni zaradi nestrinjanja s trenutnim načinom izvajanja vladajoče politike, katere del je tudi predlagatelj [minister Hojs]. Tožilka zato ugotavlja, da komentar v ničemer ne nakazuje na objektivno uresničljivost realizacije sporne besedne zveze. Tako je razvidno iz odločbe, ki jo je na družabnem omrežju Twitter objavil minister Aleš Hojs.

Identična grožnja, ki poraja utemeljen sum na dvojne kriterije

Situacijo je za potegavščino, ki bi razgalila dvojna merila, uporabil tviteraš Uinstitucija oz. Urba, ki je z identičnimi besedami »zagrozil« Tanji Fajon, predsednici stranke Socialnih demokratov. Pod tvitom je bila po besedah Urbe tudi fotografija tožilke, ki je zavrgla Hojsovo prijavo.

Tokrat se nakazuje nekoliko drugačna obravnava grožnje. Provokatorja je že zaslišala policija. V podani izjavi je potegavščino priznal in obrazložil, kar je razvidno tudi iz zapisnika, ki ga je objavil na Twitterju.

Vir: Twitter Uinstitucija

Dvojna merila pristojnih organov?

Po mnenju kolumnista, profesorja in politika dr. Žige Turka je zaenkrat znanega premalo, da bi lahko podajali dokončne sodbe, saj ravnanja policije in tožilstva ne moremo primerjati. V kolikor pa bi se izkazalo, da so v primeru Fajonove ravnali drugače kot v primeru Hojsa, to predstavlja velik problem glede enakosti pred zakonom.

Podobno se strinja tudi strokovnjak za kazensko pravo dr. Mitja Deisinger, ki pravi, da se kaznivo dejanje grožnje preganja na predlog oškodovanca, enaka grožnja pa se mora enako obravnavati, pri čemer položaj, ki ga posameznik zaseda, ne igra vloge, saj oba oškodovanca nastopata kot človeka.

Tožilstvo je v tem tednu zavrglo še eno Hojsovo prijavo, tokrat zaradi razžalitve zoper J.Ž., ki je zoper Hojsa zapisal: »Prokleti prasec esesovski, crkni, ali pa te bomo ubili, mafija sđs. Tožilka sicer ugotavlja, da je z zapisanim sicer res žalil ministra, tega pa napotuje na zasebno tožbo, kar sicer predvideva tudi kazenski zakonik. Ker pa gre tudi za grožnjo, bo tokrat tožilka predlagala opravo posameznih preiskovalnih dejanj.

Vir: Twitter Aleš Hojs
Vir: Twitter Aleš Hojs

Nekdanji avtomobilistični novinar za podobna pisanja obsojen na pogojno zaporno kazen

Manj prizanesljivi od tistih, ki so veljali v primeru groženj Hojsu, pa se zdijo kriteriji, po katerih je bil sojen nekdanji avtomobilistični novinar Martin Česenj, prav tako zaradi neprimernih in žaljivih zapisov na Twitterju. »To so državni izdajalci. In pri izdaji lastne države se demokracija konča. Upoštevaje izredne razmere ter ogroženost Slovencev in Slovenk bi jih morali postaviti pred zid. Ustrelitev.«,  »Postreliti ponosne naslednike komunističnih morilcev je edina možnost za normalno prihodnost Slovenije.«»Bomo drhal spet spuščali čez svojo južno (schengensko) mejo ali bomo končno ustrelili vsakogar, ki jo bo nezakonito prestopil?« so stavki iz njegovih spornih tvitov.

Spletno oko, kjer sprejemajo prijave sovražnega govora na internetu, je Česnja prijavilo policiji, tožilstvo ga je obtožilo kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti, sodišče Kopru pa obsodilo pogojno na pol leta zapora.

Česenj je o tem preko Twitterja javnost obvestil sam, še nato dodal “Zbogom, svoboda govora in svobodna Slovenija,” ter izbrisal svoj Twitter račun.

Provokacija, čeprav neprimerna, vzbuja sum na neenakost pred zakonom

Da zakoni v Sloveniji ne veljajo vedno za vse povsem enako, čivkajo že vrabci na vejah. Tokratna provokacija s prekopirano grožnjo Hojsu v tvit, namenjen Faonovi, je še bolj plastično prikazala, da se to v resnici dogaja, saj gre za identično vsebino grožnje, sodeč po znanih informacijah podano na praktično identičen način. Resda še ne vemo, kako bo tožilstvo grožnjo Fajonovi obravnavalo, je pa avtorja le-te doletelo zaslišanje policije.

Na tem mestu se ne nameravamo opredeljevati, za kako resno grožnjo, glede na njeno vsebino, gre. Gre zgolj zato, da se enake grožnje obravnava na enak način. Prav tako tudi ne podpiramo izvajanja groženj različnim politikom z namenom dokazovanja, ali naš sistem deluje ali ne.

Želimo le opozoriti na resno problematiko, ki jo omenjena potegavščina razkriva, posledica česar pa je vse bolj brutalen nivo komunikacije, ki smo je deležni v zadnjem letu, še posebej odkar je za predsednika vlade prisegel Janez Janša. Že sam vtis neenake obravnave daje zagon generatorjem sovražnosti na eni konkretni strani, ki se ji rado pogleda skozi prste. To ugotavljajo tudi posamezni poslanci, ki so v tem mandatu sedeli v obeh koalicijah. Količina sovražnih sporočil se je ob prehodu v vlado Janeza Janše namreč podeseterila.

Čas bi bil, da začnejo organi vse posameznike obravnavati enako, pa tudi, da končno dvignemo nivo komunikacije, ki je zavladala tako v javnosti in medijih, še posebej pa na socialnih omrežjih.

8 KOMENTARJI

  1. Enakost pred veljavno ustavo in zakonodajo je še vedno neuresničljivi sen za naivne lojalne državljane RS.
    Policija, NPU, Državno tožilstvo s svojim specialnim oddelkom ter pravosodje vse do Ustavnega sodišča RS še vedno delujejo skrajno samovoljno, arbitrarno ter selektivno po podedovani pravni doktrini PF Univerze v Ljubljani iz časov komunistične diktature FLRJ/SFRJ, ki vse do danes deli državljane na prvo- in drugo-razredne, na naše in njihove, kar je razvidno iz neštetih primerov bliskovite odločevalske rigoroznosti na eni strani (primer Česenj) ter iz birokratsko-šalabajzerske-črkobralske pravniške brezbrižnosti na drugi strani (primeri groženj s smrtjo, likvidacijo, neposredno fizično nasilje nad znanimi osebami, njihovo lastnino ter nad javno lastnino in simboli državnosti).
    Del te iste zgodbe so seveda tudi mediji aktivističnega protivladnega medijskega kartela z “zgagarji” iz DNS in kluba 571 ter njihovimi pajdaši iz tujine, ki čez vsako mero profesionalnosti razbobnajo čivkarski sporni primer “kopriva” iz ozvezdja vladajoče SDS, kot grob pa molčijo o enakih in podobnih čivkarskih zlorabah poslancev in “administratorjev” in celo z imeni pokojnikov iz strank opozicije.
    Smo pa zadnje dni opazili, da eden najbolj agresivnih nastopačev “mesečnikov” Levice v parlamentu ne nosi več črnega “nagobčnika” s Heineckenovo rdečo zvezdo. Ni povsem jasno, ali se je ekstremistični in gostobesedni nastopač Levice odrekel rdeči zvezdi zaradi novih standardov oblačenja, striženja, ličenja in obnašanja v najvišjem zakonodajnem organu RS, zapisanih v poslovniku in kodeksu poslancev DZ RS. Ali pa se je rdeči zvezdi kot simbolu ene največjih pivovarn v kapitalistični Evropi odpovedal zaradi svojega revolucionarnega proti-kapitalističnega in proti-evropskega prepričanja.

  2. Naj kar pride inkvizicija iz EU, bo imela kaj videti in prebrati. Levičarji se naj kar pripravijo. Materiala je za celo Pohorje.

    Ugotovitve bodo zelo neugodne za levičarje!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime