"Potegavščina", ki nakazuje, da lahko bolj brezskrbno opsuješ Aleša Hojsa kot pa Tanjo Fajon
POSLUŠAJ ČLANEK
Je politike dovoljeno brez posledic opsovati, oziroma mu groziti s »pes, ki ga je treba likvidirat«, ali pa: »prokleti prasec esesovski, crkni, ali pa te bomo ubili«? Naslednji primer nakazuje, da je v marsičem odvisno, kdo si, oziroma komu pripadaš.
»Potegavščina« uporabnika Twitterja pod imenom Uinstitucija je to razkrila na posebej bizaren način.
Uporabnik Urba je namreč s svojo provokacijo jasno pokazal, da pri obravnavi groženj slovenskim politikom ni vseeno, kdo je ta, ki mu grozijo. V komentarju uredništva razmišljamo o tem, zakaj takšna neenaka obravnava lahko prinaša nevarne posledice za narod in državo.
9. februarja je tožilka zavrgla prijavo ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki je prijavil uporabnika omrežja Facebook A.B. zaradi grožnje, ki jo je zapisal v komentarju pod objavo članka na omenjenem družbenem omrežju. Članek se je nanašal na Hojsov obisk nasilnih protestov, ki so se v Ljubljani odvijali 5. novembra lani, minister pa si je kraj dogodka ogledal v spremstvu policistov.
A.B. je pod članek za Hojsa zapisal, da je: »pes, ki ga je treba likvidirat.« Hojs je A.B. ovadil policiji zaradi kaznivega dejanja grožnje po 1. odstavku 135. člena Kazenskega zakonika. Tožilka je prijavo zavrgla z obrazložitvijo, da ne gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
135. člen Kazenskega zakonika
(1) Kdor komu, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
Tožilka je zapisala, da mora biti grožnja »take intenzitete ali narave da je pri drugem objektivno zmožna povzročiti občutek strahu za življenje ali telesno celovitost.« Ne zadošča namreč subjektivna prestrašenost, grožnja mora biti objektivno resna, kar pa je potrebno presojati tudi kontekstu dogajanja.
Tožilka ocenjuje, da je bil omenjeni komentar "Pes, ki ga je treba likvidirati" umeščen v okvir protestov, ki so bili izvršeni zaradi nestrinjanja s trenutnim načinom izvajanja vladajoče politike, katere del je tudi predlagatelj [minister Hojs]. Tožilka zato ugotavlja, da komentar v ničemer ne nakazuje na objektivno uresničljivost realizacije sporne besedne zveze. Tako je razvidno iz odločbe, ki jo je na družabnem omrežju Twitter objavil minister Aleš Hojs.
Situacijo je za potegavščino, ki bi razgalila dvojna merila, uporabil tviteraš Uinstitucija oz. Urba, ki je z identičnimi besedami »zagrozil« Tanji Fajon, predsednici stranke Socialnih demokratov. Pod tvitom je bila po besedah Urbe tudi fotografija tožilke, ki je zavrgla Hojsovo prijavo.
Tokrat se nakazuje nekoliko drugačna obravnava grožnje. Provokatorja je že zaslišala policija. V podani izjavi je potegavščino priznal in obrazložil, kar je razvidno tudi iz zapisnika, ki ga je objavil na Twitterju.
Po mnenju kolumnista, profesorja in politika dr. Žige Turka je zaenkrat znanega premalo, da bi lahko podajali dokončne sodbe, saj ravnanja policije in tožilstva ne moremo primerjati. V kolikor pa bi se izkazalo, da so v primeru Fajonove ravnali drugače kot v primeru Hojsa, to predstavlja velik problem glede enakosti pred zakonom.
Podobno se strinja tudi strokovnjak za kazensko pravo dr. Mitja Deisinger, ki pravi, da se kaznivo dejanje grožnje preganja na predlog oškodovanca, enaka grožnja pa se mora enako obravnavati, pri čemer položaj, ki ga posameznik zaseda, ne igra vloge, saj oba oškodovanca nastopata kot človeka.
Tožilstvo je v tem tednu zavrglo še eno Hojsovo prijavo, tokrat zaradi razžalitve zoper J.Ž., ki je zoper Hojsa zapisal: »Prokleti prasec esesovski, crkni, ali pa te bomo ubili, mafija sđs. Tožilka sicer ugotavlja, da je z zapisanim sicer res žalil ministra, tega pa napotuje na zasebno tožbo, kar sicer predvideva tudi kazenski zakonik. Ker pa gre tudi za grožnjo, bo tokrat tožilka predlagala opravo posameznih preiskovalnih dejanj.
Manj prizanesljivi od tistih, ki so veljali v primeru groženj Hojsu, pa se zdijo kriteriji, po katerih je bil sojen nekdanji avtomobilistični novinar Martin Česenj, prav tako zaradi neprimernih in žaljivih zapisov na Twitterju. »To so državni izdajalci. In pri izdaji lastne države se demokracija konča. Upoštevaje izredne razmere ter ogroženost Slovencev in Slovenk bi jih morali postaviti pred zid. Ustrelitev.«, »Postreliti ponosne naslednike komunističnih morilcev je edina možnost za normalno prihodnost Slovenije.«, »Bomo drhal spet spuščali čez svojo južno (schengensko) mejo ali bomo končno ustrelili vsakogar, ki jo bo nezakonito prestopil?« so stavki iz njegovih spornih tvitov.
Spletno oko, kjer sprejemajo prijave sovražnega govora na internetu, je Česnja prijavilo policiji, tožilstvo ga je obtožilo kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti, sodišče Kopru pa obsodilo pogojno na pol leta zapora.
Česenj je o tem preko Twitterja javnost obvestil sam, še nato dodal "Zbogom, svoboda govora in svobodna Slovenija," ter izbrisal svoj Twitter račun.
»Potegavščina« uporabnika Twitterja pod imenom Uinstitucija je to razkrila na posebej bizaren način.
Uporabnik Urba je namreč s svojo provokacijo jasno pokazal, da pri obravnavi groženj slovenskim politikom ni vseeno, kdo je ta, ki mu grozijo. V komentarju uredništva razmišljamo o tem, zakaj takšna neenaka obravnava lahko prinaša nevarne posledice za narod in državo.
9. februarja je tožilka zavrgla prijavo ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki je prijavil uporabnika omrežja Facebook A.B. zaradi grožnje, ki jo je zapisal v komentarju pod objavo članka na omenjenem družbenem omrežju. Članek se je nanašal na Hojsov obisk nasilnih protestov, ki so se v Ljubljani odvijali 5. novembra lani, minister pa si je kraj dogodka ogledal v spremstvu policistov.
A.B. je pod članek za Hojsa zapisal, da je: »pes, ki ga je treba likvidirat.« Hojs je A.B. ovadil policiji zaradi kaznivega dejanja grožnje po 1. odstavku 135. člena Kazenskega zakonika. Tožilka je prijavo zavrgla z obrazložitvijo, da ne gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
135. člen Kazenskega zakonika
(1) Kdor komu, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
Tožilka je zapisala, da mora biti grožnja »take intenzitete ali narave da je pri drugem objektivno zmožna povzročiti občutek strahu za življenje ali telesno celovitost.« Ne zadošča namreč subjektivna prestrašenost, grožnja mora biti objektivno resna, kar pa je potrebno presojati tudi kontekstu dogajanja.
Tožilka ocenjuje, da je bil omenjeni komentar "Pes, ki ga je treba likvidirati" umeščen v okvir protestov, ki so bili izvršeni zaradi nestrinjanja s trenutnim načinom izvajanja vladajoče politike, katere del je tudi predlagatelj [minister Hojs]. Tožilka zato ugotavlja, da komentar v ničemer ne nakazuje na objektivno uresničljivost realizacije sporne besedne zveze. Tako je razvidno iz odločbe, ki jo je na družabnem omrežju Twitter objavil minister Aleš Hojs.
Identična grožnja, ki poraja utemeljen sum na dvojne kriterije
Situacijo je za potegavščino, ki bi razgalila dvojna merila, uporabil tviteraš Uinstitucija oz. Urba, ki je z identičnimi besedami »zagrozil« Tanji Fajon, predsednici stranke Socialnih demokratov. Pod tvitom je bila po besedah Urbe tudi fotografija tožilke, ki je zavrgla Hojsovo prijavo.
Tokrat se nakazuje nekoliko drugačna obravnava grožnje. Provokatorja je že zaslišala policija. V podani izjavi je potegavščino priznal in obrazložil, kar je razvidno tudi iz zapisnika, ki ga je objavil na Twitterju.
Dvojna merila pristojnih organov?
Po mnenju kolumnista, profesorja in politika dr. Žige Turka je zaenkrat znanega premalo, da bi lahko podajali dokončne sodbe, saj ravnanja policije in tožilstva ne moremo primerjati. V kolikor pa bi se izkazalo, da so v primeru Fajonove ravnali drugače kot v primeru Hojsa, to predstavlja velik problem glede enakosti pred zakonom.
Podobno se strinja tudi strokovnjak za kazensko pravo dr. Mitja Deisinger, ki pravi, da se kaznivo dejanje grožnje preganja na predlog oškodovanca, enaka grožnja pa se mora enako obravnavati, pri čemer položaj, ki ga posameznik zaseda, ne igra vloge, saj oba oškodovanca nastopata kot človeka.
Tožilstvo je v tem tednu zavrglo še eno Hojsovo prijavo, tokrat zaradi razžalitve zoper J.Ž., ki je zoper Hojsa zapisal: »Prokleti prasec esesovski, crkni, ali pa te bomo ubili, mafija sđs. Tožilka sicer ugotavlja, da je z zapisanim sicer res žalil ministra, tega pa napotuje na zasebno tožbo, kar sicer predvideva tudi kazenski zakonik. Ker pa gre tudi za grožnjo, bo tokrat tožilka predlagala opravo posameznih preiskovalnih dejanj.
Nekdanji avtomobilistični novinar za podobna pisanja obsojen na pogojno zaporno kazen
Manj prizanesljivi od tistih, ki so veljali v primeru groženj Hojsu, pa se zdijo kriteriji, po katerih je bil sojen nekdanji avtomobilistični novinar Martin Česenj, prav tako zaradi neprimernih in žaljivih zapisov na Twitterju. »To so državni izdajalci. In pri izdaji lastne države se demokracija konča. Upoštevaje izredne razmere ter ogroženost Slovencev in Slovenk bi jih morali postaviti pred zid. Ustrelitev.«, »Postreliti ponosne naslednike komunističnih morilcev je edina možnost za normalno prihodnost Slovenije.«, »Bomo drhal spet spuščali čez svojo južno (schengensko) mejo ali bomo končno ustrelili vsakogar, ki jo bo nezakonito prestopil?« so stavki iz njegovih spornih tvitov.
Spletno oko, kjer sprejemajo prijave sovražnega govora na internetu, je Česnja prijavilo policiji, tožilstvo ga je obtožilo kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti, sodišče Kopru pa obsodilo pogojno na pol leta zapora.
Česenj je o tem preko Twitterja javnost obvestil sam, še nato dodal "Zbogom, svoboda govora in svobodna Slovenija," ter izbrisal svoj Twitter račun.
Povezani članki
Zadnje objave
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
6 komentarjev
STAJERKA2021
Naj kar pride inkvizicija iz EU, bo imela kaj videti in prebrati. Levičarji se naj kar pripravijo. Materiala je za celo Pohorje.
Ugotovitve bodo zelo neugodne za levičarje!
MEFISTO
Levičarji ne poznajo sramote in nelagodja zaradi nje, saj je to pri nas lastnost edino desničarjev in sploh kristjanov.
baubau
Bo kar držalo:za občutek sramu človek najprej potrebuje vsaj kanček vesti...
Alojzij Pezdir
Enakost pred veljavno ustavo in zakonodajo je še vedno neuresničljivi sen za naivne lojalne državljane RS.
Policija, NPU, Državno tožilstvo s svojim specialnim oddelkom ter pravosodje vse do Ustavnega sodišča RS še vedno delujejo skrajno samovoljno, arbitrarno ter selektivno po podedovani pravni doktrini PF Univerze v Ljubljani iz časov komunistične diktature FLRJ/SFRJ, ki vse do danes deli državljane na prvo- in drugo-razredne, na naše in njihove, kar je razvidno iz neštetih primerov bliskovite odločevalske rigoroznosti na eni strani (primer Česenj) ter iz birokratsko-šalabajzerske-črkobralske pravniške brezbrižnosti na drugi strani (primeri groženj s smrtjo, likvidacijo, neposredno fizično nasilje nad znanimi osebami, njihovo lastnino ter nad javno lastnino in simboli državnosti).
Del te iste zgodbe so seveda tudi mediji aktivističnega protivladnega medijskega kartela z "zgagarji" iz DNS in kluba 571 ter njihovimi pajdaši iz tujine, ki čez vsako mero profesionalnosti razbobnajo čivkarski sporni primer "kopriva" iz ozvezdja vladajoče SDS, kot grob pa molčijo o enakih in podobnih čivkarskih zlorabah poslancev in "administratorjev" in celo z imeni pokojnikov iz strank opozicije.
Smo pa zadnje dni opazili, da eden najbolj agresivnih nastopačev "mesečnikov" Levice v parlamentu ne nosi več črnega "nagobčnika" s Heineckenovo rdečo zvezdo. Ni povsem jasno, ali se je ekstremistični in gostobesedni nastopač Levice odrekel rdeči zvezdi zaradi novih standardov oblačenja, striženja, ličenja in obnašanja v najvišjem zakonodajnem organu RS, zapisanih v poslovniku in kodeksu poslancev DZ RS. Ali pa se je rdeči zvezdi kot simbolu ene največjih pivovarn v kapitalistični Evropi odpovedal zaradi svojega revolucionarnega proti-kapitalističnega in proti-evropskega prepričanja.
APMMB2
Igor, na kateri strani vage si?
IgorP
APMMB2 Na svoji strani! Hojs pa je še verjetno vedno na meji z mamo!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.