Pot v zeleno prihodnost: kako svoj ogljični odtis izravnavajo slovenska podjetja

POSLUŠAJ ČLANEK
V imenu omejevanja globalnih podnebnih sprememb se svet trudi doseči stanje “net zero”. To je stanje, kjer sta količini ustvarjenih in odstranjenih toplogrednih plinov v ozračju enaki, torej v ravnovesju. Ali povedano drugače, se raven toplogrednih plinov v ozračju neha višati. 

To lahko dosežemo na dva načina; primarno z zmanjševanjem emisij, lahko pa tudi z odstranjevanjem ogljikovega dioksida iz ozračja. Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC), znanstveno in medvladno telo pod okriljem Združenih narodov, je v svojem nedavnem poročilu izpostavilo odstranjevanje ogljikovega dioksida iz ozračja kot bistveno pri omejevanju globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.  

Za doseganje tega cilja se raziskuje številne metode, kot so sajenje dreves, upravljanje s prstjo (da absorbira več ogljika) ter razvoj strojev, ki ogljikov dioksid sesajo iz ozračja. Vse to pa je potrebno plačati. Kako do denarja?

Podjetniki na področju odstranjevanja ogljikovega dioksida svoje upe polagajo na prostovoljni trg ogljične izravnave (carbon offset). Kako pa ta deluje? 

Za vsako tono ogljikovega dioksida, odstranjenega iz ozračja, prodajo “1-tonski ogljikov kredit”. Te kredite lahko podjetja kupijo za izravnavo lastnih emisij ter tako trdijo, da so ogljično nevtralna.  

Vendar pa so, po poročanju The Financial Timesa, v obdobju januar 2021 do april 2022 projekti, namenjeni le odstranjevanju ogljikovega dioksida, predstavljali samo tri odstotke projektov, ki izdajajo omenjene kredite. Večina kreditov na trgu je tako povezanih s projekti, ki se izogibajo izpustu emisij. Primer tega je kupovanje in ohranjevanje gozdnih površin. Če je raven krčenja gozdov nižja od lokalnega povprečja, lahko investitor prodaja kredite, saj je pripomogel k izognitvi izgube dreves.  

Izogibanje izpustu emisij je cenejše kot odstranjevanje ogljikovega dioksida


Projekti, povezani z izogibanjem emisij, so mnogo cenejši kot tisti, povezani z odstranjevanjem ogljikovega dioksida. Posledično so zelo priljubljeni pri podjetjih, ki se želijo predstaviti kot ogljično nevtralna. Vendar pa kritiki poudarjajo, da imajo takšni projekti mnogo manjši vpliv, kot se zatrjuje. Tu je pomembno poudariti, da je prostovoljni trg ogljične izravnave trenutno nereguliran.  

Zaradi tega se je oblikoval odbor za integriteto prostovoljnega trga ogljične izravnave. Ta oblikuje standarde za identifikacijo visoko kvalitetnih projektov, takšnih, ki so dolgotrajni in merljivi. Prav tako želijo standardizirati pogodbe za ogljično izravnavo, kar bi omogočilo lažje trgovanje z njimi. Podjetja bodo tako morala biti pri izbiri sredstev za ogljično izravnavo veliko bolj previdna.  

Kako pa je v Sloveniji?


Kakšno pa je stanje na obravnavanem področju v Sloveniji? Po poročanju podjetja Montel Energetika.net: “V Sloveniji le maloštevilna podjetja izkoriščajo prednosti, ki jih prinaša prostovoljna izravnava emisij. Preštejemo jih lahko na prste ene roke.” 


Časnik Finance je lansko leto preverjal, kako želijo slovenska podjetja doseči ogljično nevtralnost. Dobili so odgovore mnogih slovenskih podjetij, a le redka so v svojih zavezah omenjala ogljično izravnavo. To sta bili podjetji Hofer in Lotrič Meroslovje.Investirali bomo v projekte dekarbonizacije, ki s pogozdovanjem in ščitenjem gozdov prispevajo k pozitivnim spremembam na področju klimatske trajnosti," so sporočili iz podjetja Lotrič. “Podjetje nevtralizira svoj ogljični odtis po obsegih ena in dve s podporo okoljskim trajnostnim projektom,” pa so omenili pri Hoferju.

Nasprotno pa pri Leku poudarjajo: “Pri prehodu v nizkoogljično poslovanje je temeljno izhodišče, potrjeno po znanstveni metodologiji Science Based Targets, da do leta 2030 v primerjavi z letom 2016 za 35 odstotkov zmanjšajo obseg izpustov v celotni vrednostni verigi brez uporabe mehanizmov ogljične izravnave.” 

Nekateri se z ogljično izravnavo tudi pohvalijo


Po iskanju na spletu lahko ugotovimo, da sistem ogljične izravnave uporabljajo tudi pri podjetjih OMV in Fraport Slovenija. OMV Slovenija je v dvomesečni akciji Ogljična izravnava: zelena odločitev za naš modri planet prispeval sredstva za podporo projektu ogljične izravnave na poljih vetrnih elektrarn na Kitajskem. Tako so v dveh mesecih nevtralizirali skoraj 5.000 ton ogljikovega dioksida, ki ga z uporabo motornih vozil sproščamo v okolje, za vsakih 10 ton nevtraliziranega toplogrednega plina pa se tudi zavezali k zasaditvi enega drevesa v Triglavskem narodnem parku,” lahko preberemo na njihovi spletni strani. 

Na strani Fraporta pa lahko preberemo: Potnikom ljubljanskega letališča, ki ga upravlja Fraport Slovenija, je po novem na voljo program, s katerim lahko prostovoljno izravnavajo svoj ogljični odtis. Partnerstvo med Fraport Slovenija in CarbonClick je edinstveno in v svetovnem merilu med prvimi rešitvami takšne vrste. Možnost izravnave ogljičnega odtisa je na voljo vsem potnikom, ne glede na to, katero letalsko družbo uporabljajo. CarbonClick uporablja certificirana nadomestila za zmanjševanje vpliva letalske dejavnosti na podnebje s pomočjo etičnih, preglednih in popolnoma sledljivih Gold standard projektov pogozdovanja in obnovljive energije. To vsem potnikom, ki se odločijo za izravnavo ogljičnih emisij, ki jih povzročijo z letalskimi potovanji, omogoča natančen vpogled v to, kje in kako se vlagajo njihova nadomestila.” 

Prostovoljna izravnava emisij torej pri naših podjetjih še ni najbolj zasidrana. Se bo z uvedbo novih standardov to morda spremenilo? 

https://www.youtube.com/watch?v=6p8zAbFKpW0
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike