Posvet pri Pahorju: kaj o RTV pravi tisti del stroke, ki na njej ne dobi medijskega prostora

Vir foto: zajem slike Youtube
POSLUŠAJ ČLANEK
Posvet pri predsedniku države o tem, kakšne spremembe potrebuje RTV, da bo sodoben, kakovosten in politično nepristranski javni servis je v širokem avditoriju prinesel mnogo predstavljanja stališč in malo poglobljene vsebinske razprave, ki bi nagovarjala naslovno temo.

Je pa k besedi pripustil tudi tisti del profesorske stroke, katerih mnenja o nacionalni radioteleviziji in slovenskem medijskem prostoru na splošno v osrednjih medijih, tudi v oddajah RTV, praviloma ne zasledimo. 

Pa tudi ta stališča so bila časovno omejena s pravico do besede številnih povabljencev, katerih mnenja smo v zadnjih mesecih imeli priložnost slišati že velikokrat. 

Pod črto pa je tudi današnja razprava pokazala, da so medijski poznavalci in politiki desno od sredine prepričani, da je nacionalka politično pristranski medij, tisti levo od sredine pa, da je že sedaj nepristranski in neodvisen, kar ogroža pripravljena posodobitev medijske zakonodaje. 

Delitev pogledov na javni servis po tej ločnici pa bi za odgovorne strokovnjake in vodstvo RTV Slovenija sama po sebi morala pomeniti alarm, da imajo znotraj hiše vendarle problem, pišemo v komentarju uredništva. 

Predsednik Borut Pahor je prisotne politike in medijske strokovnjake združil v splošnem konsenzu, da je javna radiotelevizija potrebna in nenadomestljiva v slovenski družbi. Ali kot je povedal minister za kulturo Vasko Simoniti: "Zahteva po ukinitvi RTV je pretirana, neuresničljiva in verjetno neskladna z ustavo."

A na tej točki se je konsenz med zbranimi tudi konča. In ker smo stališča direktorja RTV, Igorja Kadunca, direktorjev televizije in radia, pa profesorja Marka Milosavljevića, političark Tanje Fajon in Violete Tomić in drugih enako razmišljujočih akterjev slišali že mnogokrat, se osredotočimo na to, kar so povedali medijsko bistveno manj izpostavljeni poznavalci in preučevalci slovenske medijske krajine.

Če je skupno stališče prvo naštetih politikov in medijskih strokovnjakov, da je nacionalna RTV že sedaj sodobna, kakovostna in politično nepristranska, pa je pogled drugo naštetih precej drugačen.

Profesorji dr. Matevž Tomšič, dr. Matej Makarovič in dr. Mitja Štular so praktično vsi opozorili, da tako v medijskem prostoru kot v družbi na splošno ne moremo govoriti o tem, da je stroka nekaj, kar nima veze s politiko. "To je utvara, ki korenini iz bivšega režima, ko se je govorilo o znanstvenem marksizmu, češ da prava znanost izhaja iz točno določenih postulatov. Civilna družba je tako pluralna kot je pluralna politika itd.," je povedal dr. Tomšič. Opozoril je, da se pod krinko civilne družbe mnogokrat forsirajo politični interesi.

Po njegovem je obstoj kakovostnih javnih medijev in javne RTV nedvomno v javnem interesu, saj obstaja potreba po obravnavi tematik, ki niso tržno zanimive. A kakovostnih in ne kakršnihkoli, je poudaril. Po njegovih besedah javna RTV ne prispeva k razvoju demokracije, če uporablja različne vatle pri obravnavi in presoji enakih ali primerljivih ravnanj glede na to kakršne barve so njihovi protagonisti.

Konkretneje, "če njeni novinarji in uredniki izvajajo politični aktivizem, če njene oddaje in prispevki služijo promociji ene in iste ideologije in omogoča pojavljanje le določenim posameznikom in organizacijam." Kot je poudaril Tomšič, takšna javna RTV ne opravlja sovjega poslanstva.

Zato ker so vsi ljudje pač svetovnonazorsko opredeljeni, se, ko govorimo o javni RTV, po njegovo neki vstopno politizacijo vendarle ne moremo izognit. Potrebno pa je ravnotežje, pluralnost in poskus iskanja konsenza v ključnih zadevah.

"Politika ni prisotna le zunaj, temveč tudi znotraj RTV"


Podobno razmišlja tudi redni profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije, Matej Makarovič. Po njegovem se operira z iluzijo, da obstaja zunaj RTV neka grda politika, da v RTV in v stroki pa politike ni.

"Večkrat sem dobil od novinarjev RTV vprašanja, ki so kazala, da so bolj politično opredeljeni kot jaz sam," je karikiral. Dodal je, da s tem ni nujno kaj narobe, a očitno je težko pustiti politično dimenzijo popolnoma pred vrati, oziroma je težko pričakovati, da sta to dva ločena svetova.

"Ljudje, ki delujejo na RTV imajo svoje politične orientacije, jih izražajo, včasih kar nekoliko aktivistično in to kar počnejo ima učinke na politiko. Politika ni prisotna samo zunaj RTV, temveč tudi znotraj rtv. Če rečemo, da bo neodvisna, to ne pomeni, da znotraj RTV ne bo politike," meni Makarovič

Zato po njegovem, namesto da se sprenevedamo in se gremo demagogijo, kako imamo neodvisno novinarstvo in stroko, ki je nepolitična in onstran vsega tega, raje naredimo učinke politike transparentne, po drugi strani pa zagotovimo konsenzualnost in pluralnost.

"Zakaj ne bi vsakokratnega programskega sveta imenuje vsakokratna koalicija, polovico pa vsakokratna opozicija. Naj se ve, kdo se je za to stroko odločil. To bi vodilo v neke nujne kompromise, katerih odraz bi se pokazal v neki pluralni kadrovski strukturi znotraj RTV," je Makarovičev predlog.

"Edini način, kako je pluralnost demokratično izražena v tej družbi so volitve in struktura vsakokratnega državnega zbora. Novinarji naj se prizadevajo za profesionalnost, kritičnost do svoje in druge opcije, a naj se ve, da so v ozadju določeni politični nazori, na katere ni nihče imun in ne more biti imun," je še dodal.

V čem se eni in drugi medijski poznavalci bistveno razlikujejo
Če na kratko povzamemo ključna razlikovanja med tako imenovano desno in levo usmerjeno politiko in stroko, so, da prvi menijo, da je nacionalna RTV, predvsem v segmentu informativnega programa, politično in ideološko pristranska, drugi pa, da je nepristranska in neodvisna.

Desno usmerjeni nazorski strokovnjaki in politiki menijo, da bi javna radiotelevizija, ki jo plačujejo vsi davkoplačevalci, ne glede na politično prepričanja, to raznovrstnost morala tudi odražati v splošni pluralnosti in uravnoteženosti zastopanja stališča. Levi strokovnjaki in politiki pa pravijo, če povzamemo Marka Milosavljevića, da je vprašanje ali je RTV Slovenija nepristranska "nesmiselno in neprimerno". Menijo, da ni zavezana slediti uravnoteženosti, temveč namesto tega strokovnosti poročanja in zastopanja mnenj.

In desno usmerjeni strokovnjaki menijo, da bi zastopanost stališč na javni RTV Sloveniji morala odsevati zastopstvo državnega zbora, saj je ta odsev družbe, oziroma diverzitete slovenske javnosti, levo usmerjeni strokovnjaki pa bi sestavo programskega sveta dali v roke izbranim nevladnim organizacijam, oziroma civilni družbi. 


Tudi nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija dr. Mitja Štular se je osredotočil na "jabolko spora" RTV Slovenija je v tem delu premalo profesionalna, pogosto pristranska in ideološko aktivistična. Kritiko javnosti pa RTV ne sprejema zelo rad in se skriva za "novinarsko avtonomijo in neodvisnostjo".

Prav tako v zadostni meri ni samorefleksije. Tudi mehanizme za zagotavljanje kvalitete se ne izvaja na konsistenten način ali pa se pri tem uporablja dvojna merila: "Problem je, ker je javni medijski servis, ker javnost na delo RTV nima vpliva, ker se je izoblikoval neke vrste monopol, ki mu daje pečat predvsem politično prepričanje nekaterih novinarjev in izvajalcev programa." 

Pričakovanja, da se bo tak sistem samoreguliral, so po njegovem iluzorna. Zato misli, da so potrebne temeljite konceptualne spremembe: "predvsem na novo razmisliti kar mora medijski servis v resnici ponujati, kako se bo to financiralo in kako zagotoviti profesionalnost in kvaliteto v smislu povrnitve ugleda in zaupanja, ki je za javni medijski servis in javni denar nujno potreben." 

KOMENTAR: Uredništvo
Za sklicevanjem na »neodvisnost in samostojnost« se v Sloveniji praviloma skriva interes levičarske interesne sfere
Morda najbolj pozitivna plat današnjega posveta je, da so do javne besede vendarle prišli še kateri drugi strokovnjaki poleg vseprisotnega Marka Milosavljevića in njegovih somišljenikov. In v tem smislu je predsednik Pahor ponovno odigral vlogo, ki jo v dominantno levičarski javni sferi zmore malokdo, kaj šele nacionalna RTV Slovenija. Razprava pa je enkrat več opozorila na osnovni pristop politične in ideološke levice k družbenim vprašanjem: da se namreč, tako v kadrovskem kot v drugih smislih, družba deli na "strokovne in neodvisne" ter na "politične, oziroma desničarske" kadre. Ta logika je sicer globoko ukoreninjena še iz komunizma, ko je bilo samoumevno, da na vseh družbenih sferah kaj šteje le ena in edina - njihova resnica. Najlepše jo je iskreno in plastično povzel politik LMŠ Brane Golubović  v eni od oddaj Tarča, ko je novinarje razvrstil na "desne in normalne". Tako da smo se tudi v tridesetletju po koncu komunističnega režima, tudi na boleče načine za naše denarnice, lahko že naučili, da se za sklicevanjem na "neodvisnost in samostojnost" praviloma skriva interes novega razreda, ki je zaradi obvladovanja ključnih družbenih mehanizmov še vedno tako močan, da lahko lasten interes definira kot neodvisno in avtonomno družbeno realnost. In nič drugače tudi ni v vsej tej izrazito enostransko zasnovani javni razpravi o medijski zakonodaji in prihodnosti RTV Slovenija.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike