V decembru se je pojavila peticija za pisanje Božiča z veliko začetnico, zbrani podpisi pa bodo vloženi na SAZU s pobudo za spremembo pravopisa in SSKJ. Več o peticiji si preberite v intervjuju s prvopodpisnico pobude Polono Naglič na 24kul in v kritičnem odgovoru predstojnika inštituta za slovenski jezik, dr. Kozme Ahačiča v Družini.

Posnetek komentarja Gabriela Kavčiča je na voljo na koncu prispevka.

Dobro je, da se o tem začenja govoriti

Priznam, sam na to niti pomislil nisem, pa bi glede na moj študij skoraj moral. Zato se mi zdi prav, da se o tem govori, meni je že pomagalo. Skladno s tem bom v tem članku – v nasprotju s kakšnim prejšnjim – Božič pisal z veliko, da vidim, kako to gre. Brez peticije se na to ne bi spomnil: učiteljica v osnovni šoli in profesorica na škofijski gimnaziji – obe izjemni pedagoginji in odlični osebi – sta pred leti očitno celo meni uspeli vbiti v glavo nekaj veljavnega pravopisa, za kar bi jima bilo treba dati posebno priznanje.

In s tem smo pri pravopisu, ki je glede praznikov in velikih začetnic jasen, pa naj nam bo to prav ali ne: prazniki se pišejo z malo začetnico, razen, če vsebujejo lastna imena. O tem si več preberite v prispevku dr. Ahačiča.

Z izbiro velike začetnice nekaj povemo

Velika začetnica pa je vendarle pomembna zadeva. Čeprav dr. Ahačič v zgoraj omenjenem komentarju trdi, da začenjamo Slovenci »dobivati občutek, da je pisanje z veliko začetnico povezano s pomenom, ki ga pripisujemo določenemu pojmu«, in da temu po njegovem ni tako, si ne morem pomagati, da se ne bi tudi sam strinjal, da z veliko začetnico poudarjenim besedam po mojem pripada tudi poudarjen, poseben pomen.

Na primer, tudi mene moti, da se v medijih – vsaj tistih katoliških, širše pa sploh – bolj ne pazi na pridevnik »Božji«. Tukaj namreč pravopis sreča verska čustva. Ko tipkam ali pišem, mi glava samodejno razvršča božji/Božji, ker je to osebna lastnost Boga: »Jezus je Božji sin, ki me bo – Bog daj – objel po tem, ko me bodo položili na njivo božjo«. Ali pa primer Cerkve: »vsa Cerkev po cerkvah moli za Svetega Očeta«. Skratka, velika začetnica pomeni veliko razliko.

Glede šole in točkovanja

Pravopis je torej jasen, verska čustva pa (vsaj pri nekaterih) tudi. Čeprav meni to ni padlo na pamet, povsem razumem in podpiram tiste, ki Božič pišejo z veliko začetnico in želijo s tem nekaj povedati. Za to pa ni posluha v nekaterih naših šolah. Tako smo spremljali žgočo debato na račun Aleša Primca in njegove hčerke, ki da je pri testu zgubila točko na račun pisanja Božiča z veliko začetnico.

Če odštejem žaljive neo-leninistične komentatorje njegovega tvita, pa me je ta šolska epizoda rahlo nasmejala. Spomnil sem se na prigodo svetega arškega župnika, ki je dal iz skrbi za večno življenje veroučencev posekati vse jablane, ker so otroci rabutali (kradli?) jabolka. Šele pozneje mu je namreč kapnilo, da bi namesto velike škode, ki jo je povzročil s posekom, lahko enostavno izobesil tablico z napisom »s teh jablan je vsem otrokom dovoljeno jesti«. Pa bi ne bilo več prestopka!

Ob pisanju naslednjega eseja v šoli naj torej nadobudna učenka po vzoru svetega župnika zraven besede Božič ob robu besedila pojasni, da se povsem zaveda, da pravopis narekuje pisanje Božiča z malo, vendar želi poudariti čustveni naboj te besede, in zato piše z veliko. Ali pa obratno: naj napiše z malo, in ob strani pojasni, da bi najraje pisala z veliko. Takšne sprotne opombe je kakšna bolj (svobo)domiselna učiteljica v šoli (prav tako kot napake) ovekovečila s svojim imenitnim rdečim kemikom, vendar s smejkotom in ne z odštevanjem točk.

Čim manj postavljanja na glavo na eni in na drugi strani. Ostane samo še bistveno vprašanje: mar se preko takšne peticije ljudem približa krščanstvo in božično sporočilo?

Morda nekoliko manj zategnjenosti na vseh straneh

Zgledujmo se tudi po drugih narodih, ki niso vedno tako zategnjeni. Ko sem pred kratkim v nekem italijanskem tekstu pisal o tridentinskem koncilu, sem nekajkrat zapisal pridevnik »tridentino« in drugič »Tridentino«. Italijani imajo drugačna pravila, zato mentor, Italijan, ob popravljanju sploh ni kompliciral, temveč je z velikimi rdečimi črkami naveličano pripisal: »odloči se že enkrat in potem piši vse enako!«

V zadnjem času se opazi tudi pisanje o Katoličanih, Sveti Evharistiji in svetem Krstu. Vse mogoče kombinacije, ki mene ne motijo, prihajajo od tistih, za katere se ve, da slovnico poznajo bolje od večine drugih, pa so se iz močnih in (kar se mene tiče) veljavnih razlogov odločili, da bodo tem besedam z veliko začetnico dodajali poseben pomen, ki jim tudi pritiče. In to je to: pravopis je najmanjši skupni imenovalec, ki nas ne ovira pri izražanju naše vere. Načini se najdejo in pravopis nas pri tem celo podpira.

Poteza je, kot vedno, na kristjanih

Skratka, zadeva je na kristjanih, kot vedno, ker nas nič in nihče ne ovira, da bi nam pomembne besede pisali z veliko začetnico. Ali, kot je odgovorila gospa na forumu nekomu, ki se je usajal nad Božičem z veliko začetnico: »Jaz bom Božič in Velika noč še naprej pisala z veliko začetnico. Ti pa se zaradi mene lahko na glavo postaviš«.

Torej čim manj postavljanja na glavo na eni in na drugi strani. Ostane samo še bistveno vprašanje: mar se preko takšne peticije ljudem približa krščanstvo in božično sporočilo? Naj bo božič ali Božič, predvsem se bojim tega, da od kristjanov večkrat slišim »vesele praznike« kot karkoli v zvezi z Božičem. Manjka nam torej bistvo, in slovnica tega ne bo rešila.

8 KOMENTARJI

  1. ja, smo brali v Družini. Eni ves čas pišemo Božič z veliko začetnico, drugi pa kakor hočete….
    Bolj pomembnl je, da znamo razlikovati med lažjo in resnico, da iščemo resnico, da takoj vemo kdo nam laže in kdaj. No, recept je zelo preprost !!
    Ko govori levičar, je morda 3 % šans da ne laže. Če gledate ali berete MSM je morda 5 % šans da vam ne lažejo. Samo toliko, bio kdo rekel. Ja, samo, Ker manipulacija in selekcija novic je tudi laž. Neinformiranje je tudi indirektna LAŽ. Tako kot piše MMC , splet “tovarne laži” , je v bistvu ena sama manipulacija !
    In glejte, nihle od nas nima toliko časa na tem svetu, da bi bral neumnosti, si s tem obremenjeval možgane. Tudi gornji tekst ni posebej vreden branja.
    Avtorji, ali vam nič boljtehtnega ne pade na pamet ?
    V tem času in v tej SLO ? Nimate senzorjev, kaj je potrebno ljudem povedati ?

    • Ko človek prebere tvoje pisarije, je 100%, da nimaš vseh čistih…

      Kaj si sploh hotel povedati s tem zgornjim skropucalom?! No, ti kot kaže imaš senzor, povej nam kaj je treba povedati ljudem?

  2. Božič ali božič !?? Zame je odgovor jasen. Tako kot veleva ( bo veleval) slovenski pravopis! Če vpletamo noter verska čustva, bi morali morda črko B zadebeliti ali celo pozlatiti! Čemu!?
    Božič je verski praznik, ki ga neverujoči sprejemajo tudi za svojega, ker je dela prost dan in so ga posvojili kot družinskega. Hvala Bogu, zlasti v novem zmešanem času, ko je na evropski in svetovni ravni toliko govora o forsiranju LGBT! Do kraja noro, zaskrbljujoče, zato, ŽIVELA DRUŽINA, čeravno praznujoča brez verske dimenzije!! Klasična družina je pogoj, da civilizacija sploh obstane, ker vse drugo je odmik od normalnosti! ( Da me ne bi kdo obtožil, da imam kaj proti istospolnim!! Med njimi imam celo prijatelje in to dobre! Absolutno jim gredo vse človekove pravice! Nikjer ne smejo biti šikanirani zaradi svoje drugačnosti! To kar počno v Evropi danes s temi spolnimi poizkusi, pa je nenaravno in perverzno. Hkrati se taisti zaletavajo v podnebne spremembe in so po sili nekakšni varuhi narave! PUSTITE ČLOVEŠKO NARAVO PRI MIRU !!!
    Božič za verujoče pa je čisto nekaj posebnega, ker se, globlja kot je vera, manj se da opisati občutja ob prazniku in sploh, ni besed, ki bi zajele življenje človeka, ki živi iz vere ! Za to milost pa moraš biti seveda odprt, ponižen in podrediti zunanja obeležja tihemu pričakovanju svetega!

  3. Sem starejše generacije in sem se v šoli učila, da imena praznikov vedno pišemo z veliko začetnico. Enako je svojilni zaimek – čigavo je kaj (moje, tvoje je z malo, vendar pa Janezovo, Marijino, Božje…. je pa z veliko. In to velja tudi za Božični praznik.

    Sama pišem z veliko tudi Kristjan, Musliman, ker je spet ime vere. Vendar tu nisem 100% kaj je prav?

    Bom pa vedno pisala Bog z veliko in tudi Božič, pa če tudi kdo misli drugače. Ostajam pri tem, kot sekm se v otroštvu naučila.

    Kristjani pač imamo Boga, Muslimani imajo Alaha, ki ga tudi pišejo z veliko začetnico.
    Zakaj bi nam predpisovali malo začetnico – za našega Boga?

    Nedopustno je, da bi nam komunistični profesorji, spreminjali še PRAVOPIS !

    • Opa, opa. Veliki dvoboj kraševka-šalotka se obeta. Šalotka je za pravopis, se pravi za božič z malo! Starejša kraševka pa pravi, da se je na neki (!) šoli učila pisanja praznikov z veliko začetnico! Zanimivo, zanimivo… Hkrati laja čez neke izmišljene komunistične profesorje. Sedaj me bega, v kakšno šolo je hodila. In benti čez neko spreminjanje pravopisa, ki je če še ne veš, napisan že davno in se ga ne da spreminjati. Mater, v kaka protislovja in laži se ujemaš…

  4. Jaz pač napišem Božič z veliko začetnico, pravopis gor ali dol!
    Peticije pa nisem podpisala. Vera in pravopis sta dva različna pojma. Tudi kakšna točka manj na šolskem testu ne more biti katastrofa. Mislim, da ima trmasto vztrajanje pri “jaz imam prav” v primerih, ki niso življenjsko pomembna, bolj negativne posledice.
    Vsak naj napiše v skladu s svojim prepričanjem.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime