Postati velika stranka: danes so dovoljene sanje, jutri je nov delovni dan

»Državo smo sposobni voditi, to povejmo na glas. Nekoč, kaj kmalu, bomo Krščanski demokrati prva stranka v državi«

Odlomek s kongresnega govora enega izmed politikov mlade garde NSi najbolje pooseblja ambicijo zmagovalcev, ki so z reelekcijo Ljudmile Novak dobili legitimnost za nadaljevanje začrtane politične strategije, nad katero očitno vidijo le odsev modrega neba brez rumeno sijočega sonca. Resda je zanje, v izogib morebitnemu znotrajstrankarskemu volilnemu porazu proti struji drugače mislečih, tokrat zmagala gospa Novakova in da jih ta preizkus med »svojimi« še čaka, a vendarle v smiselnost tovrstne politike »osvoboditve« ni moč dvomiti, če ta stranka res želi kdaj postati velika.

A kaj poleg sanj in ambiciozne vere v njihovo uresničitev izbrana politična grupacija potrebuje za preboj gravitacijskega polja okrog parlamentarnega praga ter resnično stopi v svet velikih političnih igralcev dvomestnih volilnih rezultatov? Kaj torej dela razliko med 5 in 25 odstotki stabilne volilne podpore? Konkretneje rečeno, kaj ima denimo SDS, česar (zaenkrat še) primanjkuje NSi?

Kaj imajo veliki?

Če odmislimo instant produkcijo strank za enkratno uporabo po sistemu »danes si, jutri te več ni«, je gradnja trdne, močne stranke v neprizanesljivem političnem spopadu sposobne preživetja na dolgi rok, garaško in strogo profesionalno delo. Pri tem ni prostora za politični amaterizem, kar je slovenska krščansko-demokratska opcija v poosamosvojitveni zgodovini na lastni koži izkusila že večkrat.

Najprej stranka potrebuje močnega, karizmatičnega voditelja, ki ljudem na dolgi rok vliva zaupanje in prepričanje, da je sposoben vodenja države. Lider predstavlja strankino glavo in obraz, slonečo na ogrodju marljivih političnih profesionalcev, ki v ozadju opravljajo garaško delo; od snovanja javne podobe in nastopov, komunikacije z mediji, parcialnih taktik in strategij, temelječih na analizah pričakovanj ciljne populacije, do kadrovske selekcije in kariernega izobraževanja ter pokrivanja terena vključno z najmanjšo vaško skupnostjo.

Za močno stranko je pomembno prepoznavno ideološko intelektualno jedro tako znotraj same organizacije, kot zunaj nje v obliki vrednotno, konceptualno in ideološko sorodnih izpostav civilne družbe ter drugih družbenih institucij.

Za močno stranko je pomembno prepoznavno ideološko intelektualno jedro tako znotraj same organizacije, kot zunaj nje v obliki vrednotno, konceptualno in ideološko sorodnih izpostav civilne družbe ter drugih družbenih institucij. Ugledni intelektualci s področij ekonomije, gospodarstva, prava, umetnosti, kulture … ki s svojim javnim delovanjem referirajo strankin program, njena dejanja in ideje, v očeh ljudi legitimirajo volilni glas podpore tej politični izbiri.

Velike stranke ni brez lastnega gospodarskega zaledja, ki bolj ali manj posredno (odvisno od zakonodajnih omejitev) materialno podpira delovanje celotnega strankinega aparata.

Za stranko je pomembna tudi mednarodna umestitev, saj prisotnost na globalni sceni širi strankina obzorja, podpora zunanjih zaveznikov pa legitimira njen vodstveni domet.

Vse to pa stranki ne pomaga, če na svoji strani nima medijske podpore, vsaj v tistih medijih, ki neposredno nagovarjajo njeno volilno telo. Kot interpreti resnice so namreč mediji v demokraciji najmočnejše orodje manipulacije z ljudmi, zato lahko zgradijo še tako nesposobnega ali uničijo še tako talentiranega politika.

Velika SDS Vs majhna NSi

Močni, karizmatični, politično izkušeni voditelj z avtokratskim načinom vodenja je zagotovo eden od najmočnejših adutov slovenske demokratske stranke. Pri Janši gre za spretnega politika vrhunskega formata, zato je razumljivo, da se mu tudi ob zadnjih zapletih stranka ne odreka, četudi vse bolj predstavlja mlinski kamen okrog njenega vratu. Po drugi strani Novakova nima premierske karizme, čeprav se je z leti razvila v vrhunsko političarko. A slednje verjetno ni dovolj, da stranka pod njenim vodstvom postane resnično velika, nasledniki pa potrebujejo še kakšno leto ali dve učenja in nabiranja političnih izkušenj.

Nova Slovenija je v primerjavi z SDS omejena tudi s širino strokovnega političnega kadra, kar je večen problem izvorne krščansko-demokratske opcije. Dominantna desna stranka do politike profesionalno pristopa na vseh nivojih delovanja, medtem ko se Nsi na lokalni ravni pogosto težko izogne političnemu amaterizmu. Slednje se v tovrstnih neredkih »sivih conah« še kako pozna na volilnih rezultatih.

SDS prednjači tudi z razmeroma jasnim intelektualnim zaledjem, morda manj znotraj same stranke, kot v zelo aktivnih organizacijah formalno zunaj nje. NSi tovrstne prepoznavnejše intelektualne globine še nima. Slednje je posledica sorazmernega konceptualnega nereda med katoliško inteligenco, ki ne zmore in ne zna razčistiti, kdo v politiki najpristneje zastopa krščansko-demokratsko vrednotno usmeritev. Zaradi tega manjka se mladi politiki Nove Slovenije vse bolj opirajo na liberalne javne avtoritete, kar pa dolgoročno te zagate ne rešuje.

Morda sta stranki še najbolj izenačeni pri gospodarskemu backgroundu, kjer sta v primerjavi s tekmeci na levi v nekoliko slabšem položaju. SDS si je kljub temu uspela ustvariti določeno gospodarsko zaledje, ki delno izvira tudi iz emigracije, medtem ko se NSi skuša opreti predvsem na majhna in srednja družinska podjetja.

Na mednarodni sceni sta stranki uveljavljeni kot del najmočnejše politične skupine v EU - Evropske ljudske stranke, kar je nedvomno njuna strateška prednost.

Slednje pa z tekmeci na levi zagotovo nimata pri podpori dominantne medijske krajine. Kljub vsemu je svoj vrtiček med pomladnimi volivci dokaj uspešno okopala SDS, ki ima prevladujočo medijsko podporo na tem političnem polu. NSi je v tem precej odrinjena ob rob, saj nekateri najmočnejši katoliški mediji nekoliko presenetljivo več naklonjenosti izkazujejo njeni tekmici na desni.

Upoštevajoč vse to je jasno, da razlike med majhnimi in velikimi političnimi strankami dolgoročno gledano niso stvar naključij ali trenutnega volilnega navdiha, temveč izgrajenih trdnih temeljev ter profesionalizma na vseh nivojih.  Morda ima Nsi vse kar potrebuje, da postane velika, a od petih do petindvajsetih odstotkov stabilne volilne podpore je pred njo še dolga, zahtevna in garaška pot.