Pošta Slovenije: državni monopolist, ki bi lahko bil bolj v službi državljanov

POSLUŠAJ ČLANEK
Poštne storitve so zelo stare. Verjetno tako kot človeštvo. Ko je Eva poslala Kajna naj nese svojemu bratu malico na pašo in mu dala za to datelj, je bila že opravljena prva paketna dostava. Da o znamenitem maratonskem tekaču, ki je bil poštar z dušo in srcem in je po prenosu sporočila celo izdihnil, niti ne govorimo. Škoda, da ni imel mopeda. Tudi naši predniki, ki so ob turških vpadih kurili kresove in se tako opozarjali na nevarnost, so bili predhodniki poštnih storitev.

Sicer prvo dokumentirano pošiljanje sporočil sega ca. 2400 let pred našim štetjem, ko so staroegiptovski faraoni po kurirjih pošiljali odločbe po svoji deželi. Začetni poštni sistemi so bili tako sestavljeni predvsem v obliki rednih kurirskih linij. Namenjeni so bili predvsem potrebam vladarja in vojske. Pošta je bila dolgo privilegij bogatašev, saj je bila draga. Z razmahom pismenosti se je število pisem povečalo in tudi poštne storitve so postale dostopne širši javnosti.

Pošta je bila od nekdaj izjemno pomembno sredstvo in pravzaprav tudi pogoj družbenega in gospodarskega razvoja. Je sredstvo komunikacije in povezovanja med ljudmi, ki brez njene infrastrukture ne bi mogli biti ali bi bili težje povezani.

Tudi danes, ko poštne storitve dosegajo nekdaj neslutene razsežnosti, je tako. Čeprav sta telefon in internet pošti odvzela velik del posla, sta ji ga po drugi strani prinesla. Svet je postal globalen in razmah spletnega poslovanja je prinesel poštam ogromne priložnosti.

Ponudniki poštnih storitev se množijo in pametne države omogočajo zdravo konkurenco, ki zagotavlja konkurenčne cene poštnih storitev in s tem pomemben prispevek k rasti gospodarstva.

S Kitajske ceneje kot iz Domžal ...


Recimo … Pošta v Sloveniji seveda deluje. Še posebej če ste fizična oseba. Ni pa idealna in tudi ni vedno dober partner številnim podjetjem, ki koristijo njene storitve. Sicer je tako v večini postsocialističnih državah. Državna pošta ima monopol, s tem pa nadvlado in (pre)visoke cene ter pogosto neprožnost.

Pošta v državni lasti bi lahko bila bolj v službi državljanov. Da imamo drage poštne storitve gotovo ni v interesu gospodarske rasti. Težko je razumeti, da pride pošiljka s Kitajske zastonj, z Domžal pa od 3,5 € naprej.

Če gledamo globalno, se včasih zdi, da je v Sloveniji pošta izstopila iz vlaka razvoja in gre raje peš. Videti je, da je obtičala v nekakšnem žepu, kamor mednarodna podjetja ne dostavljajo rada oz. za to zaračunajo precejšnje stroške. Tudi glede spletnih nakupov v veliki meri ostajamo v neki no-go coni.

Medtem ko večino zahodne Evrope uživa brezplačne mednarodne spletne dostave (in tudi vračila blaga), je to pri nas prej izjema kot pravilo. Sicer je res, da je to nima toliko veze s samo pošto, kot s politiko podjetij, ima pa veze s sodelovanjem pošte in teh podjetji. Pa seveda tudi z našo majhnostjo in slabo kupno močjo.

Pogoste so tudi kritike carinskega nadzora, ki ga Pošta Slovenije opravlja za Furs. Stroške carinskega postopka namreč zaračunajo tudi v primeru, ko izdelek sploh ni ocarinjen.

Po drugi strani pa zelo lepo sodelujejo s številnimi državnimi institucijami. Še posebno ko gre za pošiljanje vseh mogočih, nemalokrat brezpredmetnih obvestil, katerih plačilo gre seveda iz davkoplačevalskih žepov. Da o prisilnem doniranju v obliki doplačilnih znamk niti ne govorimo.

Tudi se ne da spregledati dejstva, da so se poštni uradi v naši državi, poleg svoje osnovne dejavnosti, spremenili v prodajalne kiča in krame. Je to zunanja manifestacija psihe slovenskega uporabnika poštnih storitev ali zgolj slab okus vodilnih in želja po večjem dobičku?

Pošta Slovenije vsekakor posluje dobro. V lanskem letu je ustvarila za 9,8 milijona evrov čistega dobička. Če bi bili sarkastični bi lahko rekli, da nas dobro lupijo. Ampak nismo in jim raje čestitajmo za dobro poslovanje, kar nikakor ni pravilo v državnih podjetjih.

Upajmo, da se ta dobiček vsaj pozna na plačah nekaj več kot 6.000 zaposlenih. In predvsem tistih, ki delajo na terenu v vseh okoliščinah in v vseh vremenskih razmerah in so, kot beremo v črni kroniki, nemalokrat izpostavljeni tudi nevarnostim.

Za vse pa tudi ne more biti kriva pošta :)

"Na naše poštarje se pa res ne moreš zanesti."
"Kaj se je pa zgodilo?"
"Žena mi je rekla, da gre k staršem na Štajersko, kartico od nje sem dobil pa iz Portoroža!" 


Lahko pa bi tudi bilo še slabše:

[video width="480" height="544" mp4="https://www.domovina.je/wp-content/uploads/2017/03/giphy.mp4"][/video]

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike