Posojila v švicarskih frankih: državni zbor odločil v korist kreditojemalcev in sprejel zakon
POSLUŠAJ ČLANEK
Državni zbor je včeraj opravil drugo obravnavo predloga zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih, ki ga je v postopek vložil državni svet. Glasovanje o tem zakonu bo sicer jutri.
Predlog je matični odbor DZ podprl, nasprotujeta pa mu vlada in banke, ki ocenjujejo, da je škodljiv in neizvedljiv. Zdi se, da bi zakon lahko bil sprejet, čeprav je izid glasovanja zelo težko napovedati, saj poslanske skupine ne bodo glasovale enotno. Celotno zadevo pa je začinila še današnja razsodba Ustavnega sodišča, ki je v ponovno sojenje vrnila sodbi, nenaklonjeni kreditojemalcem v švicarskih frankih.
Problematika posojil v švicarskih frankih sega v obdobje med letoma 2004 in 2008, ko so ta posojila zaradi ugodnejših pogojev, povezanih z gibanjem tečaja švicarskega franka, predstavljala nekaj manj kot desetino vseh posojil. Januarja 2015 je nato švicarska centralna banka prenehala s politiko vzdrževanja minimalnega tečaja franka glede na evro, kar je naenkrat okrepilo valuto alpske države in posojila močno podražilo.
Številni posojilojemalci so tako pristali v nezavidljivem položaju, nekateri tudi v resnih finančnih težavah. Ob tem so očitki leteli predvsem na banke, ki da potrošnikom niso ustrezno predstavile tveganj. Številni primeri so pristali na sodiščih, začelo se je tudi večletno prizadevanje za zakonsko ureditev vprašanja s konverzijo za nazaj in vračili preplačil.
Predlog zakona določa porazdelitev valutnega tveganja med kreditojemalca in banko za kreditne pogodbe v švicarskih frankih, sklenjene v obdobju, preden je švicarska centralna banka leta 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto, kar je vodilo v povečanje obveznosti kreditojemalcev do bank.
Po predlogu bi zakon predpisal vključitev določitve obsega najvišje dopustne spremembe valutnega tečaja v kreditne pogodbe v švicarskih frankih, sklenjene v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010. Tako bi se valutno tveganje prerazdelilo med pogodbenima strankama. Anekse h kreditnim pogodbam, tudi za že odplačane, naj bi banke pripravile v 60 dneh po uveljavitvi zakona.
Zakon je tehnično izvedljiv, saj so banke zaradi tožb ničnosti pogodb, ki nimajo zastaralnega roka, dolžne ohraniti podatke, če ne, jih imajo kreditojemalci, je na obravnavi zakona dejal povzel predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, ki je predlog vložil v parlamentarni postopek.
"S tem predlogom bodo banke ustvarile normalne dobičke, kreditojemalci pa ohranili svojo kreditno sposobnost. Predlog je posledica vztrajnega izogibanja bank vsakršni odgovornosti za nepoštene poslovne prakse v preteklosti in njihove nepripravljenosti na poravnavo s kreditojemalci," je v imenu predlagatelja poudaril Kovšca.
Predlog zakona naj bi po napovedih podprli v poslanskih skupinah SDS, SNS, Levica in SD. Proti so v SAB, pri NSi, DeSUS in LMŠ pa si poslanci niso enotni, zato lahko znotraj slednjih pričakujemo raznolike rezultate.
V SDS ne želijo, da bi breme plačila padlo na pleča davkoplačevalcev, kar se bo zgodilo, če bo o tem odločalo evropsko sodišče, v SNS pa trdijo, da je nedopustno, da so banke kovale blazne dobičke na ramenih kreditojemalcev.
Da ljudje, ki so najemali kredite v frankih niso bili špekulanti, pač pa so potrebovali streho nad glavo, menijo v Levici. Da je težko razumeti, da banke za svoje produkte, ki so jih agresivno tržile ne nosijo odgovornosti, pa v SD.
Po mnenju LMŠ banke s tem zakonom ne bodo na izgubi, le manj bodo zaslužili, ker pa imajo poslanci deljena mnenja, bodo glasovali različno, kar velja tudi za NSi in Desus. V SAB pa so zavzeli enotno stališče, da zakon resno posega v zaupanje v pravno državo in krši ustavo, zato ga ne bodo podprli.
Glavno vprašanje, ki povzroča celotno problematiko kreditov v frankih ob hudem padcu franka je, ali so banke dovolj dobro, razumljivo in pregledno pojasnile tveganja kreditojemalcem glede na njihove osebne okoliščine in splošna tveganja in ali so jih dovolj razumljivo opozorile na nevarnosti.
V primeru, da so banke agresivno prodajale posojila, bi pomenilo, da imajo prav kreditojemalci, saj je odločitev o najemu posojila odločitev proste volje in pri tem ne gre za arbitrarno odločitev države ali zakona, da je posojilo treba najeti.
Glede predloga zakona pa se je pred koncem lanskega leta izrekla tudi Evropska centralna banka, katere mnenje o zakonu sicer ni obvezujoče, in je konec lanskega leta zakon označila za problematičnega. ECB je opozorila na "obsežen pritisk na dohodke kreditnih institucij" in dejala, da bi predlog zakona, kot je bil pripravljen, lahko povzročil "poslabšanje razpoloženja tujih in domačih vlagateljev ter zaupanja v sistem zaradi zaznanega povečanja pravne negotovosti in tveganja v državi".
Prav danes je svoje mnenje glede kreditov v frankih prvič povedalo tudi Ustavno sodišče, ki je razveljavilo sodbi, s katerima sta sodišči zavrnili zahtevek posojilojemalcev za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih ter za vračilo preplačil. Ugotovilo je, da sodbi nista ustrezno odgovorili na pomisleke glede presoje standarda pojasnilne dolžnosti bank in nepoštenosti. Vrnilo ju je v ponovno odločanje.
Gre za sodbi ljubljanskega Okrožnega sodišča z 9. julija 2019 in Višjega sodišča v Ljubljani z 11. maja 2020. Ustavno pritožbo sta vložila zakonca Igor in Simona Ajdnik. V sodbi piše, da sta pritožnika v sodnem postopku poudarjala posebno občutljivosti zaradi nakupa družinskega doma in tvegano naravo sklenjenega posla. Opozarjala sta tudi na škodljive posledice posla in podražitve posojila za njun socialni položaj in družinsko življenje, obenem pa izpostavljala tudi strokovno poznavanje tveganj valutnega trga na strani banke, kar sta povezala z dolgoročnostjo kreditne pogodbe in transparentnostjo njunega premoženjskega položaja v pogodbenem razmerju.
DODANO 2.2.: Državni zbor je na današnjem glasovanju z 52 glasovi za in osmimi proti potrdil zakon za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih. Banke so že napovedale, da bodo za zakon vložile pobudo za oceno ustavnosti s predlogom za njegovo začasno zadržanje.
Predlog je matični odbor DZ podprl, nasprotujeta pa mu vlada in banke, ki ocenjujejo, da je škodljiv in neizvedljiv. Zdi se, da bi zakon lahko bil sprejet, čeprav je izid glasovanja zelo težko napovedati, saj poslanske skupine ne bodo glasovale enotno. Celotno zadevo pa je začinila še današnja razsodba Ustavnega sodišča, ki je v ponovno sojenje vrnila sodbi, nenaklonjeni kreditojemalcem v švicarskih frankih.
Problematika posojil v švicarskih frankih sega v obdobje med letoma 2004 in 2008, ko so ta posojila zaradi ugodnejših pogojev, povezanih z gibanjem tečaja švicarskega franka, predstavljala nekaj manj kot desetino vseh posojil. Januarja 2015 je nato švicarska centralna banka prenehala s politiko vzdrževanja minimalnega tečaja franka glede na evro, kar je naenkrat okrepilo valuto alpske države in posojila močno podražilo.
Številni posojilojemalci so tako pristali v nezavidljivem položaju, nekateri tudi v resnih finančnih težavah. Ob tem so očitki leteli predvsem na banke, ki da potrošnikom niso ustrezno predstavile tveganj. Številni primeri so pristali na sodiščih, začelo se je tudi večletno prizadevanje za zakonsko ureditev vprašanja s konverzijo za nazaj in vračili preplačil.
Kaj prinaša predlog zakona?
Predlog zakona določa porazdelitev valutnega tveganja med kreditojemalca in banko za kreditne pogodbe v švicarskih frankih, sklenjene v obdobju, preden je švicarska centralna banka leta 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto, kar je vodilo v povečanje obveznosti kreditojemalcev do bank.
Po predlogu bi zakon predpisal vključitev določitve obsega najvišje dopustne spremembe valutnega tečaja v kreditne pogodbe v švicarskih frankih, sklenjene v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010. Tako bi se valutno tveganje prerazdelilo med pogodbenima strankama. Anekse h kreditnim pogodbam, tudi za že odplačane, naj bi banke pripravile v 60 dneh po uveljavitvi zakona.
Kovšca: Predlog je posledica tega, da se banke izogibajo odgovornosti
Zakon je tehnično izvedljiv, saj so banke zaradi tožb ničnosti pogodb, ki nimajo zastaralnega roka, dolžne ohraniti podatke, če ne, jih imajo kreditojemalci, je na obravnavi zakona dejal povzel predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, ki je predlog vložil v parlamentarni postopek.
"S tem predlogom bodo banke ustvarile normalne dobičke, kreditojemalci pa ohranili svojo kreditno sposobnost. Predlog je posledica vztrajnega izogibanja bank vsakršni odgovornosti za nepoštene poslovne prakse v preteklosti in njihove nepripravljenosti na poravnavo s kreditojemalci," je v imenu predlagatelja poudaril Kovšca.
Levica in SDS za zakon, SAB proti, LMŠ, Desus in NSi pa ne bodo glasovali enotno
Predlog zakona naj bi po napovedih podprli v poslanskih skupinah SDS, SNS, Levica in SD. Proti so v SAB, pri NSi, DeSUS in LMŠ pa si poslanci niso enotni, zato lahko znotraj slednjih pričakujemo raznolike rezultate.
V SDS ne želijo, da bi breme plačila padlo na pleča davkoplačevalcev, kar se bo zgodilo, če bo o tem odločalo evropsko sodišče, v SNS pa trdijo, da je nedopustno, da so banke kovale blazne dobičke na ramenih kreditojemalcev.
Da ljudje, ki so najemali kredite v frankih niso bili špekulanti, pač pa so potrebovali streho nad glavo, menijo v Levici. Da je težko razumeti, da banke za svoje produkte, ki so jih agresivno tržile ne nosijo odgovornosti, pa v SD.
Po mnenju LMŠ banke s tem zakonom ne bodo na izgubi, le manj bodo zaslužili, ker pa imajo poslanci deljena mnenja, bodo glasovali različno, kar velja tudi za NSi in Desus. V SAB pa so zavzeli enotno stališče, da zakon resno posega v zaupanje v pravno državo in krši ustavo, zato ga ne bodo podprli.
So banke razumljivo pojasnile tveganja?
Glavno vprašanje, ki povzroča celotno problematiko kreditov v frankih ob hudem padcu franka je, ali so banke dovolj dobro, razumljivo in pregledno pojasnile tveganja kreditojemalcem glede na njihove osebne okoliščine in splošna tveganja in ali so jih dovolj razumljivo opozorile na nevarnosti.
V primeru, da so banke agresivno prodajale posojila, bi pomenilo, da imajo prav kreditojemalci, saj je odločitev o najemu posojila odločitev proste volje in pri tem ne gre za arbitrarno odločitev države ali zakona, da je posojilo treba najeti.
Glede predloga zakona pa se je pred koncem lanskega leta izrekla tudi Evropska centralna banka, katere mnenje o zakonu sicer ni obvezujoče, in je konec lanskega leta zakon označila za problematičnega. ECB je opozorila na "obsežen pritisk na dohodke kreditnih institucij" in dejala, da bi predlog zakona, kot je bil pripravljen, lahko povzročil "poslabšanje razpoloženja tujih in domačih vlagateljev ter zaupanja v sistem zaradi zaznanega povečanja pravne negotovosti in tveganja v državi".
Ustavno sodišče v ponovno odločanje vrnilo sodbi o kreditojemalcih
Prav danes je svoje mnenje glede kreditov v frankih prvič povedalo tudi Ustavno sodišče, ki je razveljavilo sodbi, s katerima sta sodišči zavrnili zahtevek posojilojemalcev za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih ter za vračilo preplačil. Ugotovilo je, da sodbi nista ustrezno odgovorili na pomisleke glede presoje standarda pojasnilne dolžnosti bank in nepoštenosti. Vrnilo ju je v ponovno odločanje.
Gre za sodbi ljubljanskega Okrožnega sodišča z 9. julija 2019 in Višjega sodišča v Ljubljani z 11. maja 2020. Ustavno pritožbo sta vložila zakonca Igor in Simona Ajdnik. V sodbi piše, da sta pritožnika v sodnem postopku poudarjala posebno občutljivosti zaradi nakupa družinskega doma in tvegano naravo sklenjenega posla. Opozarjala sta tudi na škodljive posledice posla in podražitve posojila za njun socialni položaj in družinsko življenje, obenem pa izpostavljala tudi strokovno poznavanje tveganj valutnega trga na strani banke, kar sta povezala z dolgoročnostjo kreditne pogodbe in transparentnostjo njunega premoženjskega položaja v pogodbenem razmerju.
Povezani članki
Zadnje objave
Vlada se je odločila: RTVS se ukinja!
25. 4. 2024 ob 15:50
Če živite v bloku, bo to vaša nova obveznost
25. 4. 2024 ob 12:18
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
20 komentarjev
KiperS
Zanimivi komentarji predvsem tistih, ki niso najeli kredita v CHF, takim pa lahko povem, da sem na banko šel po stanovanjski kredit v €, pa nisem bil kreditno sposoben, tega v CHF pa lahko dobim. Torej nisem špekuliral, druge izbire v tistem trenutku zame ni bilo, pametnjakoviči. Super, če vam ni potrebno jemati kreditov, čestitam in ne razumem zakaj ste na strani bank, razen če ste najeli kredit v € in vsem drugim, ki niso imeli te zmožnosti, želite finačni bankrot iz dobre stare slovenske škodoželjnosti. Banke smo dokapitalizirali z našim davkoplačevalskim denarjem, da so sploh obstale, sedaj pa ta ista banka spravlja v bankrot te iste državljane in jih finančno zasužnjuje, Pogodba gor ali dol, kako je možno, da v pravni državi 15 let odplačuješ kredit in si še vedno dolžan isti znesek?? Zakon npr. prepoveduje oderuštvo, tudi če si podpisal pogodbo, Malo premislite in se pozanimajte preden napišete klišejevske komentarje.
Kopitar
Imam osebno izkušnjo s tem kreditom. Nisem špekulant, potreboval sem stanovanjski kredit za rešitev družinskega stanovanjskega problema. To je bila ena od opcij, rekli so, da je varna, stabilna, da se zanjo odloča veliko ljudi, tudi uslužbencev banke. Ta kredit mi je bil predstavljen kot odlična rešitev, bi bil prav neumen, če te priložnosti ne bi izkoristil. Sem preveč zaupal, ali pa bil naiven, kakor hočete. Sem primerjal, preverjal itd, ekonomist pa nisem, da bi na tem doktoriral. No, ko so se stvari spremenile in sem se dejansko zbal, da bomo izgubili naš težko prigarani dom, sem hotel na banki sestanek. So rekli, da je ta kredit primeren le za tiste, ki imajo dohodke pretežno v švicarjih. Haloo?? Kako to, da mi tega niste povedali že prej. Skratka, še veliko bi lahko napisal, ampak dejstvo je, da gre tu za nateg banke. Ne vem, zakaj ljudje mislijo, da bodo oni pokrili naše izgube. Gre za pobudo, da banke del ekstra dobička vrnejo nam in omilijo našo izgubo. Če se to ne zgodi sedaj, bo zadeva prej ali slej prišla na ESČP, takrat bodo pa vsi davkoplačevalci pokrili to izgubo, banke bodo pa obdržale ta ekstra dobiček. Gre večinoma za tuje banke. Pa še to, taki krediti se na urejenem zahodu niso smeli ponujati, samo pri nas in vzhodneje. Torej, tokrat so banke okrog prinesle nas, če jim to odpustimo, kdo bo na vrsti naslednjič?
Dami74
Bankirji so za kredite v Švicarskih Frankih navijali zato, ker so lahko več ponudili. Vložek v Frankih si lahko dobil 53.000. V evrih pa le 35.000, s tem si imel stroškov 1.500€, v evrih je pa bilo 500€ in to je to potem se pa odloči kako naprej če potrebuješ za stanovanje.
uros.samec
Zadeva je imbecilna, da ne rečem groteskna. Banke niso ničesar krive. Banke so delovale v okviru zakonodaje. Nikogar niso prisilile v najem takšnega kredita. Kratko so potegnili kreditojemalci, ljudje, ki po svoji maniri v življenju ubirajo bližnjice. Podpisali so in so v celoti odgovorni za nastalo situacijo. Govorjenje o mastnih dobičkih bank? Zeh na kvadrat. Od tega živijo, saj so banke, ne CSD npr. Življenje je kruto. Živeti ga je potrebno v okviru svojih možnosti.
Kozorog
Predvidevam, da so kredite najemale polnoletne in domnevno opravilno sposobne osebe, torej morajo koristi kredita ali izgubo pokriti sami, ne pa da takšne špekulante rešujemo vsi. Banke ponujajo kredite tudi tistim, ki so že do sedaj zakreditirani prek glave, še posebno če osebki to skrivajo. Nekateri najemajo kratkoročne kredite zato, da poravnajo prejšnje kredite in potem gredo na TV in jokajo, v kakšni stiski so. Moj predlog je, da v osnovno šolo uvedemo predmet, ki bo učence 8. in 9. razreda dejansko naučil biti opravilno usposobljen, torej kako se upravlja z zasluženim denarjem, najema kredite in pravne posledice takšnih dejanj.
Stajerska2021
Kozorog, odlično. Ni kaj dodati!
Peter Klepec
S to logiko v zahodnih drzavah ne bi uspeli.
Rokc5
Kozorog - časnik Finance že nekaj časa pripravlja t.i. Finančno šolo za osnovnošolce in srednješolce. Zadeva je dobro obiskana, simbolični pokrovitelj je tudi predsednik Borut Pahor. V zadnjih letih se je pri milenijcih veliko spremenilo. Verjetno pa tudi da določenim interesom iz ozadja ustreza, da bi Slovenci ostali finančno nepismeni, saj jih tako lažje prinašaš okoli in jim nudiš predvolilne populistične bombončke. Finančna nepismenost Slovencev pa nam je vsem znana, starejši se verjetno spominjate raznih shem ala Finanzas Forex, v času kriptomanije so tudi Slovence nategnili z Onecoinom, takoj po osamosvojitvi smo imeli Catch the Cash....
APMMB2
Ostra razprava v parlamentu je nakazala, da zakon o švicarskih frankih ne bo sprejet.V razpravi sta se formirala dva tabora: eden zagovarja zakonske podlage, drugi pravičnost. Kdo ima prav?
Menim, da je zakon potrebno sprejeti in poravnati prizadetim krivično poplačane dolgove.
V razpravi sem zasledil marsikaj, kar opravičuje eno in drugor rešitev, nisem pa zasledil dejstva, ki kaže na prevaro bank.
Ob sklepanju kreditnih pogodb banke niso razpolagale s švicarskimi franki. Morda so imel le delno kritje, ki pa se ga da preveriti.
Torej ponujale so kredite v švicarskih frankih, ki so bii samo delno pokriti s švicarsko valuto.
To je jasen dokaz, da je pri teh kreditnih poslih šlo za prevaro.
Naj ponazorim z enostavnejšim primerom: trgovec prodaja krompir, ki ga nima, ima le zelje.
Zaveda pa se, da bo s krompirjem zaslužil mnogo več.
Tako so banke razpolagale z euri, ponujale pa so kredite v švicarskih frankih.
Bannkirji, kot kreditodajalci so bistveno bolj poučeni v valutnih poslih, kot kreditojemalci, zato jim ni bilo težko slednje naplahtati.
Da so jih naplahtali so kronski dokazi izredni dobički bank,ki gredo v milijone.
Sedaj pa se lahko začnemo pogovarjati o pravnih podlagah in zakonistosti.
V kazenskem zakoniku so kot kazniva dejanja navedene oderuške obresti.
Odgovor na to, ali so bili krediti v švicarskih frankih oderuški, je jasen, saj so banke prideobile veliko denarja, mnogo več, kot bi ga s krediti v evrih.
Šlo je za prevaro, zato so kreditojemalci v švicaerskih frankih upravičeni za konverzijo in vračilo s prevaro doseženih presežkov izplačanih kreditov.
Kozorog
Ali je pravičnost to, da opravilno nesposobnim špekulantom poravnavamo njihove izgube vsi državljani ????? Morda je to pravilo postavil kar županković, ki smo mu morali državljani odpisati 30.000.000 € dolgov ? Pa tudi Bratuškova je pokrila milijardne izgube v bankah, ki so jih izvrtali levičarski geniji najemanja kreditov tipa župankovič in F21. En ptič, ki sicer ni golob, je domnevno v NLB najel 25.000.000 € kredita, da je špekuliral na borzi, ko je prišlo do borznega zloma, smo pa državljani s pomočjo šivilje poravnali ta hazard. Ta prevarantski kvazi socializem in kvazi socialni čut do kriminalcev in prevarantov mi stalno povzroča razočaranje za razočaranjem nad debilnim ljudstvom.
Peter Klepec
„Prevara » je v tem, da so banke vedele kaj delajo, posojilojemalci pa ne. To je kot ce bi zdravniku podpisali, da naj opravi neko zdravljenje, za katero bi zdravnik vedel koliko je tvegano, pacient pa ne. Za ta primer bi bilo vse jasno.
Optimist
Ne bodimo tako farizejski in poskušajmo razumeti premalo osveščene kreditojemalce. Precej jih ima po 15 letih chf kredita znesek odplačila, kot na začetku. Zato je veliko bolezni, ločitev, rubežev…Izvirni greh je pa itak na strani Banke Slovenija, ki teh kreditov ni zaustavila, potem ko so jih k nam prinesle avstrijske banke po prepovedi njihove centralne banke. Potem so pa tukaj še same banke, ki zavlačujejo in niso pripravljene na nikakršen kompromis. Zato malo več sočutja res ne bi škodilo, se mi zdi.
kdorkoli
"...malo več sočutja res ne bi škodilo..." Točno tako! Če smo sočutni do golobov in druge zverjadi iz mafijskega podzemlja, je prav, da smo sočutni tudi do nesrečnih švicarskih kreditojemalcev - a ne? Naj živi javno sočutje in sočutna država! Če brez godrnjanja odplačujemo milijonske kredite lopovom, jih bomo pa še poštenim CHF kreditojemalcem...!
Peter Klepec
Ne gre za socutje, gre za golo pravico. Banke so nekaj zafurale. Teh kreditov ne bi smelo biti.
MEFISTO
Nimam dokončnega mnenja o švicarskih kreditih.
Me pa zelo moti, da mnogi govorijo, da kreditojemalci niso špekulirali.
Seveda so špekulirali, vsi od prvega do zadnjega, in se zašpekulirali, saj je sicer vendar najbolj naravno, da kreditne ali kake druge finančne aranžmaje sklepaš v domači valuti.
AlojzZ
Pošten odgovor. Premalo podatkov, da si ustvarim mnenje.
helena_3
Posojila v tuji valuti so bila vedno tvegana - se spomnim še iz časov "zlatega socializma", ko so se nekateri zapufali v markah. Moje mnenje je, da ima ECB prav. Zakon utegne imeti škodljive posledice. Nisem pa vedela, da so v Avstriji te kredite prepovedali, kot pravi Optimist. Torej je odgovornost predvsem na BS, ki ni ravnala enako.
Stajerska2021
Mefisto, točno tako. Vprašajmo se, če bi se švicarski franki tako pocenili, da bi bil kredit prepolovljen, bi tudi vpili in iskali "pravico" na sodiščih? Ne, smejali bi se vsem tistim, ki takega kredita nimajo. Sedaj pa iščejo pomoč, da jim - kako nam je to znano - pomaga država, oziroma mi vsi!
Stajerska2021
Mogoče še namig - uvesti zakon, da vsem tistim, ki na loteriji ne dobijo prejemka, tožijo državo! Če dobiš - se smejiš in si tiho, če ne - pa naj plačujejo vsi! Vsi so bili špekulanti, vendar se vedno ne izide.
Peter Klepec
Pri sklepanju kreditnega posla banka in posojilojemalec nista v enakopravnem polozaju. Banka je profesionalec, posojilojemalec pa praviloma ne. Ce bi banka profesionalno obrazlozila tveganje, najbrz teh kreditov ne bi plasirala. Sem ze nekajkrat omenil meni poznan primer, ko je NLB svetovalec starejsi upokojenki, ki se nikoli ni imela izkusenj z delnicami in skladi, „prodal“ delez v investicijskem skladu z najvisjo mozno stopnjo tveganja - in to za vse njene prihranke. Za namecek je v pogodbo napisal, da ji banka to investicijo glede na njeno premozenjsko stanje izrecno odsvetuje in da ona kljub temu podpisuje pogodbo. Na sreco se ni zgodilo nic katastrofalnega, ker je na moj nasvet delez prodala. Lahko bi bilo pa obratno in ta upokojenka na lepem ne bi imela vec prihrankov.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.