Posojila v švicarskih frankih: državni zbor odločil v korist kreditojemalcev in sprejel zakon

vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Državni zbor je včeraj opravil drugo obravnavo predloga zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih, ki ga je v postopek vložil državni svet. Glasovanje o tem zakonu bo sicer jutri.

DODANO 2.2.: Državni zbor je na današnjem glasovanju z 52 glasovi za in osmimi proti potrdil zakon za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih. Banke so že napovedale, da bodo za zakon vložile pobudo za oceno ustavnosti s predlogom za njegovo začasno zadržanje. 


Predlog je matični odbor DZ podprl, nasprotujeta pa mu vlada in banke, ki ocenjujejo, da je škodljiv in neizvedljiv. Zdi se, da bi zakon lahko bil sprejet, čeprav je izid glasovanja zelo težko napovedati, saj poslanske skupine ne bodo glasovale enotno. Celotno zadevo pa je začinila še današnja razsodba Ustavnega sodišča, ki je v ponovno sojenje vrnila sodbi, nenaklonjeni kreditojemalcem v švicarskih frankih.

Problematika posojil v švicarskih frankih sega v obdobje med letoma 2004 in 2008, ko so ta posojila zaradi ugodnejših pogojev, povezanih z gibanjem tečaja švicarskega franka, predstavljala nekaj manj kot desetino vseh posojil. Januarja 2015 je nato švicarska centralna banka prenehala s politiko vzdrževanja minimalnega tečaja franka glede na evro, kar je naenkrat okrepilo valuto alpske države in posojila močno podražilo.

Številni posojilojemalci so tako pristali v nezavidljivem položaju, nekateri tudi v resnih finančnih težavah. Ob tem so očitki leteli predvsem na banke, ki da potrošnikom niso ustrezno predstavile tveganj. Številni primeri so pristali na sodiščih, začelo se je tudi večletno prizadevanje za zakonsko ureditev vprašanja s konverzijo za nazaj in vračili preplačil.

Kaj prinaša predlog zakona?


Predlog zakona določa porazdelitev valutnega tveganja med kreditojemalca in banko za kreditne pogodbe v švicarskih frankih, sklenjene v obdobju, preden je švicarska centralna banka leta 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto, kar je vodilo v povečanje obveznosti kreditojemalcev do bank.

Po predlogu bi zakon predpisal vključitev določitve obsega najvišje dopustne spremembe valutnega tečaja v kreditne pogodbe v švicarskih frankih, sklenjene v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010. Tako bi se valutno tveganje prerazdelilo med pogodbenima strankama. Anekse h kreditnim pogodbam, tudi za že odplačane, naj bi banke pripravile v 60 dneh po uveljavitvi zakona.

Kovšca: Predlog je posledica tega, da se banke izogibajo odgovornosti


Zakon je tehnično izvedljiv, saj so banke zaradi tožb ničnosti pogodb, ki nimajo zastaralnega roka, dolžne ohraniti podatke, če ne, jih imajo kreditojemalci, je na obravnavi zakona dejal povzel predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, ki je predlog vložil v parlamentarni postopek.

"S tem predlogom bodo banke ustvarile normalne dobičke, kreditojemalci pa ohranili svojo kreditno sposobnost. Predlog je posledica vztrajnega izogibanja bank vsakršni odgovornosti za nepoštene poslovne prakse v preteklosti in njihove nepripravljenosti na poravnavo s kreditojemalci," je v imenu predlagatelja poudaril Kovšca.

Levica in SDS za zakon, SAB proti, LMŠ, Desus in NSi pa ne bodo glasovali enotno


Predlog zakona naj bi po napovedih podprli v poslanskih skupinah SDS, SNS, Levica in SD. Proti so v SAB, pri NSi, DeSUS in LMŠ pa si poslanci niso enotni, zato lahko znotraj slednjih pričakujemo raznolike rezultate.

V SDS ne želijo, da bi breme plačila padlo na pleča davkoplačevalcev, kar se bo zgodilo, če bo o tem odločalo evropsko sodišče, v SNS pa trdijo, da je nedopustno, da so banke kovale blazne dobičke na ramenih kreditojemalcev.

Da ljudje, ki so najemali kredite v frankih niso bili špekulanti, pač pa so potrebovali streho nad glavo, menijo v Levici. Da je težko razumeti, da banke za svoje produkte, ki so jih agresivno tržile ne nosijo odgovornosti, pa v SD.

Po mnenju LMŠ banke s tem zakonom ne bodo na izgubi, le manj bodo zaslužili, ker pa imajo poslanci deljena mnenja, bodo glasovali različno, kar velja tudi za NSi in Desus. V SAB pa so zavzeli enotno stališče, da zakon resno posega v zaupanje v pravno državo in krši ustavo, zato ga ne bodo podprli.

So banke razumljivo pojasnile tveganja?


Glavno vprašanje, ki povzroča celotno problematiko kreditov v frankih ob hudem padcu franka je, ali so banke dovolj dobro, razumljivo in pregledno pojasnile tveganja kreditojemalcem glede na njihove osebne okoliščine in splošna tveganja in ali so jih dovolj razumljivo opozorile na nevarnosti.

V primeru, da so banke agresivno prodajale posojila, bi pomenilo, da imajo prav kreditojemalci, saj je odločitev o najemu posojila odločitev proste volje in pri tem ne gre za arbitrarno odločitev države ali zakona, da je posojilo treba najeti.

Glede predloga zakona pa se je pred koncem lanskega leta izrekla tudi Evropska centralna banka, katere mnenje o zakonu sicer ni obvezujoče, in je konec lanskega leta zakon označila za problematičnega. ECB je opozorila na "obsežen pritisk na dohodke kreditnih institucij" in dejala, da bi predlog zakona, kot je bil pripravljen, lahko povzročil "poslabšanje razpoloženja tujih in domačih vlagateljev ter zaupanja v sistem zaradi zaznanega povečanja pravne negotovosti in tveganja v državi".

Ustavno sodišče v ponovno odločanje vrnilo sodbi o kreditojemalcih


Prav danes je svoje mnenje glede kreditov v frankih prvič povedalo tudi Ustavno sodišče, ki je razveljavilo sodbi, s katerima sta sodišči zavrnili zahtevek posojilojemalcev za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih ter za vračilo preplačil. Ugotovilo je, da sodbi nista ustrezno odgovorili na pomisleke glede presoje standarda pojasnilne dolžnosti bank in nepoštenosti. Vrnilo ju je v ponovno odločanje.

Gre za sodbi ljubljanskega Okrožnega sodišča z 9. julija 2019 in Višjega sodišča v Ljubljani z 11. maja 2020. Ustavno pritožbo sta vložila zakonca Igor in Simona Ajdnik. V sodbi piše, da sta pritožnika v sodnem postopku poudarjala posebno občutljivosti zaradi nakupa družinskega doma in tvegano naravo sklenjenega posla. Opozarjala sta tudi na škodljive posledice posla in podražitve posojila za njun socialni položaj in družinsko življenje, obenem pa izpostavljala tudi strokovno poznavanje tveganj valutnega trga na strani banke, kar sta povezala z dolgoročnostjo kreditne pogodbe in transparentnostjo njunega premoženjskega položaja v pogodbenem razmerju.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki