Poslušajte vsi ljudje ...
POSLUŠAJ ČLANEK
Pogosto sem dovolj gluh za to, kar mi želi povedati Bog. Zamašil sem si ušesa, tako da tihi Božji glas sploh ne more prodreti do mene. Neki oče mi je pripovedoval, da med delom pri pisalni mizi presliši svojega otroka, ko kriči. Ravno tako smo tudi pogosto zaposleni sami s seboj do te mere, da preslišimo, kadar nas kliče Bog.
Potem ne slišimo niti tega, kar nam želi pravkar povedati po naših soljudeh. Slišimo le tisto, kar nas potrjuje, ne pa tistega, kar nas postavlja pod vprašaj. Ne slišimo podtonov, s katerimi nam drugi sporoča svojo dejansko stisko. Slišimo sicer besede, a ne človeka, ne slišimo njegovega srca, ki kliče na pomoč.
Smo tudi nemi. Morda sem onemel, ker me drugi ne razumejo, ker mi ne dovolijo,
da bi povedal do konca. Mogoče pa me je nemega naredilo to, da je bilo
zlorabljeno moje zaupanje.
Ali pa sem onemel v odnosu do Boga, ker so ostale moje besede neuslišane. Morda svoja usta zapiram zaradi tega, ker se bojim razodeti svojo resnico pred ljudmi ali pred Bogom.
Raje se skrivam za številnimi, tudi pobožnimi besedami, da nihče ne bi mogel nikakor spoznati, kako se vresnici počutim in kako je v resnici z menoj.
Najprej moramo zapreti svoja ušesa, da bomo zares zmogli poslušati, poslušati
to, kar nam želi povedati Bog. Namesto da bi poslušali navzen, se moramo najprej
naučiti poslušati navznoter, tihi glas Boga v svojem srcu.
Če zaznamo Božji glas v srcu, lahko tudi v besedah ljudi okoli nas razberemo, kaj nam Bog želi s tem povedati. Nekateri ljudje so zaprli svoja ušesa, ker so se bali agresivnosti ali
odklanjanja, ki so ga slišali v besedah drugih.
Če pa nam Jezus ljubeče položi prste v ušesa, nam želi povedati, da se celo v agresivnih besedah skriva hrepenenje, da bi ljudje z nami stopili v odnos.
Poskusimo – enostavno: odprimo ušesa Božjemu, pa bomo slišali tudi bližnjega.
Potem ne slišimo niti tega, kar nam želi pravkar povedati po naših soljudeh. Slišimo le tisto, kar nas potrjuje, ne pa tistega, kar nas postavlja pod vprašaj. Ne slišimo podtonov, s katerimi nam drugi sporoča svojo dejansko stisko. Slišimo sicer besede, a ne človeka, ne slišimo njegovega srca, ki kliče na pomoč.
Smo tudi nemi. Morda sem onemel, ker me drugi ne razumejo, ker mi ne dovolijo,
da bi povedal do konca. Mogoče pa me je nemega naredilo to, da je bilo
zlorabljeno moje zaupanje.
Ali pa sem onemel v odnosu do Boga, ker so ostale moje besede neuslišane. Morda svoja usta zapiram zaradi tega, ker se bojim razodeti svojo resnico pred ljudmi ali pred Bogom.
Raje se skrivam za številnimi, tudi pobožnimi besedami, da nihče ne bi mogel nikakor spoznati, kako se vresnici počutim in kako je v resnici z menoj.
Namesto da bi poslušali navzen, se moramo najprej naučiti poslušati navznoter, tihi glas Boga v svojem srcu.
Zaprimo ušesa!
Najprej moramo zapreti svoja ušesa, da bomo zares zmogli poslušati, poslušati
to, kar nam želi povedati Bog. Namesto da bi poslušali navzen, se moramo najprej
naučiti poslušati navznoter, tihi glas Boga v svojem srcu.
Če zaznamo Božji glas v srcu, lahko tudi v besedah ljudi okoli nas razberemo, kaj nam Bog želi s tem povedati. Nekateri ljudje so zaprli svoja ušesa, ker so se bali agresivnosti ali
odklanjanja, ki so ga slišali v besedah drugih.
Če pa nam Jezus ljubeče položi prste v ušesa, nam želi povedati, da se celo v agresivnih besedah skriva hrepenenje, da bi ljudje z nami stopili v odnos.
Poskusimo – enostavno: odprimo ušesa Božjemu, pa bomo slišali tudi bližnjega.
Duhovna misel avtorja A. Grüna, povzeta po Šmarskem zvončku
Zadnje objave
Vlada z novim pravilnikom spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
1 komentar
Kraševka
Prispevek, nam lepo pokaže, da v naglici in hrupu še sami sebe ne slišimo. Ko slišimo druge, neda bi tudi sami premislili o dejstvih, postanemo neodločni. Potem pa nas "mediji lahko pripeljejo žejne čez vodo". Ko si neodločen, si lahek PLEN za vsakogar.
Res je tišina jezik Boga. Ko pridemo pred PROBLEM, je prav, da posluša NOTRANJI glas. Preko notranjega glasu (v tišini), se nam razbistri um.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.