Posledice umika iz Afganistana: "Veliko od tega bi se dalo preprečiti. Z le malo pridnosti in načrtovanja."

vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
O umiku zahodnih sil iz Afganistana je bilo prelitega že mnogo črnila. Prevladujoče mnenje med analitiki je, da je bil umik nepremišljen, saj je botroval talibanskemu prevzemu oblasti v tej nemirni državi. Sledilo je utrjevanje radikalnega islama, vse bolj pa je prisoten strah pred morebitnimi novimi terorističnimi napadi ter porajajočo se humanitarno katastrofo, katere posledice bomo po predvidevanjih čutili tudi v Evropi.

Nestrinjanje z umikom javno izraža vse več (nekdanjih) visokih vojaških poveljnikov, pa tudi veterani, ki so se v Afganistanu bojevali in/ali tam izgubili svoje bližnje. Izpostavljajo predvsem strateško zgrešenost umika, pa tudi na moralni poraz, ki tako navadnim vojakom kot njihovim nadrejenim s seboj pogosto prinaša žalost, jezo in frustracije.

Je kriv Biden ali Trump?


Ko je vrhovni poveljnik ameriških sil v Afganistanu general Scott Miller pred dobrim mesecem zapistil svoj položaj, je javnosti sporočil, da je predstavnikom talibanov predlagal mirno rešitev. "A vemo, da je ob takšnem nasilju politična rešitev težko dosegljiva," je zaključil. Ameriška vojska je nato dokončno odšla, talibani so zavzeli državo, javnost pa je krivdo za nastale razmere najprej pripisovala ameriškemu predsedniku Bidnu, kasneje pa je začela s prstom kazati na Donalda Trumpa, saj je bil on tisti, ki se je s Talibani dogovoril za umik. Kriv je torej Trump.

A ne za dolgo. Trumpov zadnji obrambni minister (v. d.) Christopher Miller je pred dnevi preko večih intervjujev in izjav razkril, da Trumpov načrt ni predvideval takšnega umika, kot ga je izvedla Bidnova administracija. Miller se je z Afganistanom prvič srečal leta 2001 na lovu na Osamo bin Ladna, nato je postal poveljnik Zelenih beretk in služil tudi kot vodja ameriškega Nacionalnega centra za boj proti terorizmu.

Kot operativec se je dobro zavedal, kakšno stanje lahko nastane ob umiku koalicije, zato se nikdar ni zavzemal za popoln umik: "Razširjeno vojno sem vedno videl kot veliko strateško napako. To je vojna za specialne sile v majhnem obsegu." Načrt je torej bil, da talibani z predsednikom Ašrafom Ganijem dosežejo dogovor o delitvi oblasti, koalicija pa bi v Afganistanu obdržala do 850 pripadnikov specialnih sil za boj proti terorizmu. "Ne bi bilo lepo. Bilo bi grdo. Ampak nikoli pa ne bi kar tako odšli," pove Miller za portal Defense One.

Tudi nekdanji načelnik združenega poveljstva sil britanske vojske general sir Richard Barrons je za BBC povedal, da je bil odhod strateška napaka: "Ne verjamem, da je to v našem interesu," je dejal, in pojasnil, da so s tem Zahodnjaki "prodali prihodnost Afganistana," s tem pa svojim zaveznikom "poslali zelo neugodno sporočilo."

General Barrons nadaljuje: "Omogočili smo tveganje, da se v Afganistanu spet vzpostavijo teroristične entitete, ki bi lahko škodovale Evropi in drugim." Izgon mednarodne skupnosti iz države in beg elit bosta po njegovo le pospešila krizo. Kljub temu pa pričakuje, da bo Kitajska v prihodnje predstavljala faktor stabilnosti, saj si želi zagotoviti varnost svojim interesom ter zato preprečiti širjenje militarizma.

Moralne dileme: zakaj so služili in umirali?


Poleg politikov in analitikov se tudi visoki predstavniki vojska strinjajo, da umik pomeni strateško nazadovanje Zahoda. Obstaja pa še druga dimenzija umika, ki pušča posledice na posameznikih. Negativna čustva namreč načenjajo tiste, ki so se v Afganistanu bojevali ali tam izgubljali najbližje, hkrati pa mnogi občutijo krivdo, ker so zapustili tamkajšnje ljudi.

Matt Zeller, veteran iz afganistanske vojne in svetovalec predsednika veteranske organizacije Association of Wartime Allies za CNN potoži: "Sprašujem se, če je bilo zadnjih dvajset let popolnoma zaman. Vsi prijatelji, ki sem jih izgubil v Afganistanu - le zakaj so umrli? Zakaj njihova žrtev, če je sedaj vsega konec?"

Podpolkovnica Natalie Trogus (ameriški marinci) za Al Jazeero jezno pove: "Dosegli smo velike izboljšave na področju pravic žensk. Zdaj smo jih zapustili. Zapustili smo lastna načela. Zapustili smo lastne zakone." Nek drug marinski veteran pa za Reuters pove: "Vesel sem, da je vodstvo končno prenehalo pošiljati Američane, da ubijajo - ali pa so sami ubiti za... kaj?"

A po besedah Toma Porterja, predsednika veteranskega združenja, se veterani, pa tudi sorodniki večinoma sprašujejo po smislu služenja: "Je bilo služenje naših najdražjih vredno?" Porter pojasni: "Veterani in vojaki se bodo spraševali o namenu in rezultatu svojega služenja. Vsak se bo spraševal, kako bo zgodovina ovrednotila, kar smo storili v Afganistanu?"

Prej omenjeni nekdanji v. d. obrambnega ministra Miller na posledice odhoda gleda z jezo, in, kot pove za Army Times, z zlomljenim srcem: "Veliko od tega bi se dalo preprečiti. Z le malo pridnosti in načrtovanja. Resnično bi rad izvedel, kako je bil videti odločevalski proces, in zakaj nismo ukrepali drugače in upoštevali drugačnih načrtov."

 

 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike