Foto: www.akos-rs.si/galerija

V afero Koprivnikar povezano z dodelitvijo testnih frekvenc družbi BTC, v kateri se je nekdanji minister za javno upravo kmalu po izgubi ministrskega položaja tudi zaposlil, se je sedaj vmešala še Evropska komisija.

V pismu, ki je naslovljeno na slovensko vlado, zahteva dodatna pojasnila v zvezi z morebitno razrešitvijo Tatjane Muha, direktorice AKOSA.

Svet Agencije za komunikacije in storitve Republike Slovenije (AKOS) je v ponedeljek, 15. oktobra, vladi predlagal razrešitev direktorice agencije Tanje Muha. Razlog za razrešitev naj bi bil v njenem laganju, da je podjetje BTC za raziskovalni projekt razvoja tehnogij 5G pridobilo evropska sredstva.

Evropska komisija se s postopkom razrešitve ne strinja

Na Evropski komisiji – Generalnem direktoratu za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo, so se na namero vlade odločno odzvali ter nanjo naslovili zahtevo po dodatnih pojasnilih.

V pismu pišejo, da so seznanjeni s predlogom za razrešitev direktorice agencije AKOS, ki ga je predlagal svet agencije, ki jo vodi. Poudarjajo, da morajo biti nacionalni regulatorni organi neodvisni, kar je ključnega pomena za zagotavljanje učinkovitejše uporabe regulativnega okvira ter s tem povečanje njihovega pooblastila in predvidljivosti njihovih odločitev. Zato morajo države članice v skladu z Regulativnim okvirom Unije za elektronske komunikacije natančno določiti pravila glede razlogov za razrešitev, da se odpravi kakršen koli razumen dvom v neodvisnost tega organa in njegovo neodvisnost od zunanjih dejavnikov.

Vlado opozarjajo, da Zakon o elektronskih komunikacijah predvideva razrešitev direktorja iz več razlogov. Toda vlada mora v primeru, da se ga odloči razrešiti na svojo pobudo ali na pobudo sveta agencije to storiti z upravno odločbo, v kateri mora pojasniti razloge za njegovo razrešitev. Direktor agencije ima potem pravico do sodnega varstva v obliki upravnega spora pred pristojnim sodiščem.

Vlado nazadnje sprašujejo, če ima namen razrešiti direktorico agencije na pobudo sveta AKOS?

V primeru, da ga imajo, zahtevajo natančno pravno obrazložitev, na podlagi katere je bila sprejeta odločitev o razrešitvi in pojasniti postopkovne korake in ustrezne zaščitne ukrepe za spoštovanje načel ustreznega postopka (pravice do zaslišanja, učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča).

Nadzorni organi so v Sloveniji vedno bili podaljšek aktualne oblasti
Težava, na katero opozarja Evropska komisija, je v Sloveniji problematična že zelo dolgo. Politične stranke pogosto menijo, da so si s pridobitvijo izvršne oblasti pridobile pravico do kadrovanja v vseh institucijah, kamor sme vlada imenovati svoje predstavnike oziroma direktorje.

Tako je bila imenovana tudi direktorica AKOS Tanja Muha. Stranki SMC, katere članica je, je pred slabim letom uspelo doseči njeno imenovanje na vrh agencije, čeprav sprva ni izpolnjevala vseh pogojev.

Politična razmerja po volitvah so se sedaj spremenila in direktorico naj bi ob tej aferi razrešili, čeprav dejansko ne obstajajo dovolj utemeljeni razlogi za to.

Politične stranke na oblasti pogosto iščejo povode, da se znebijo direktorjev, ki ne vladajo v skladu z njihovimi političnimi usmeritvam in si tako krepijo politično moč.

Spodbudno je, da je začela Evropska komisija takšne prakse zatirati. Le neodvisnost vseh regulatornih uradov in agencij lahko omogoči, da se ne bodo več dogajali skrajno ekscesni dogodki.

Denimo prevzem Pivovarne Union, ko urad za varstvo konkurence ni smel preprečiti njenega prevzema s strani Pivovarne Laško, oziroma dovoljenje istega urada  za vzpostavitev trgovinskega monopola Mercatorja pod vodstvom takratnega direktorja Zorana Jankovića, ter nepošteno fovoriziranje Mobitela in Telekoma pri sporih s konkurenčnimi telekomunikacijskimi podjetji s strani AKOS.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime