Bo posledica vrha NATO v Londonu več denarja za Slovensko vojsko?

Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images

V Londonu danes in jutri poteka vrh zveze NATO, na katerem voditelji držav članic obeležujejo 70-letnico obstoja severnoatlantskega zavezništva. Vse oči so uprte v predsednike Trumpa, Macrona in Erdogana, katerih nedavne izjave in dejanja postavljajo kup vprašanj o prihodnosti in smislu zavezništva, govori pa se tudi o povečevanju obrambnih izdatkov, kar sta napovedali tudi Slovenija in Hrvaška.


V središču pozornosti je bil po pričakovanjih francoski predsednik Macron, ki je zavezništvo, kot je znano, označil za možgansko mrtvo. Macron je bil, vsaj na začetku zasedanja, nekako izobčen iz družbe voditeljev članic in generalnega sekretarja zveze Stoltenberga, saj je s svojo izjavo postavil pod vprašaj smisel in obstoj zveze.

NATO ni ogrožen, a potrebuje reforme


Strasti so že pred časom skušali pomiriti Nemci, ki so predlagali ustanovitev skupine strokovnjakov, ki bi ocenila stanje in delovanje Nata. To gesto lahko razumemo kot vsaj delno strinjanje z Macronom, saj bi ocena posledično predstavljala osnovo za reformo zveze.

Francoska delegacija s svojim predsednikom na čelu je poudarila, da sporne izjave niso namenjene rušenju zavezništva, niti, da bi NATO lahko nadomestila kakšna druga organizacija, pač pa naj bi služile kot poziv k reformam, saj se Francija s trenutno strateško usmeritvijo ne strinja.

Macron še zdaleč ni edini, ki si želi reformirano zavezništvo. Da je potrebno na novo definirati namen, bremena in ugodnosti partnerstva, je s svojimi grožnjami z izstopom zelo jasno povedal ameriški predsednik Trump, danes pa se je temu pridružil še turški predsednik Erdogan.

Reforme že, a kakšna bo nova strateška usmeritev?


Tudi slednji je poudaril, da je prenovitev zavezništva nujna, saj mora ujeti korak s časom, obenem pa izrazil prepričanje, da sodelovanje z Rusijo ni v nasprotju s politiko zavezništva ter pozval NATO, naj pomaga Turčiji pri boju s kurdskimi milicami v Siriji, s čimer je povzročil ogorčeno nasprotovanje predvsem evropskih članic.

Podobno kot Erdogan tudi Macron ne vidi niti Rusije niti Kitajske kot sovražnice, pač pa je po njegovih besedah skupni sovražnik vseh terorizem. Temu so seveda oporekale srednje- in severnoevropske članice, ki vidijo Rusijo kot neposredno grožnjo, in zahtevajo večjo vojaško prisotnost ZDA na svojih tleh.

Ne glede na besede generalnega sekretarja Stoltenberga o trdnosti in uspešnosti zavezništva v preteklem letu pa je bila tudi zveza sama predmet francoskih kritik, češ, da NATO ne naslavlja resničnih groženj.

Ameriška stran je izrazila nujnost, da NATO nameni več sredstev za kibernetsko bojevanje (5G), kot največjo grožnjo tu vidijo Kitajsko. Zadovoljni pa so z uspehi svoje kampanje pritiska na evropske članice, naj te povečajo svoje obrambne izdatke, čemur naj bi se pridružili tudi Slovenija in sosednja Hrvaška.

Sosedje do leta 2024 napovedujejo 40 % dvig obrambnega proračuna, ki bo skupno znašal 1,27 milijarde evrov. Slovenija, ki je na repu držav zavezništva, pa načrtuje manjše povečanje vlaganj, in sicer z 545,9 milijona evrov v letu 2020 na 561,2 milijona za leto 2021. Trenutno namenjamo obrambi 1,04 % BDP, in tudi po najbolj optimističnih projekcijah ne bo dosegla obljubljenih 2 % do leta 2024.

Embed from Getty Images



 

 

 
KOMENTAR: Uredništvo
Potrebno bo globalno delovanje v skladu s civilizacijsko usmeritvijo
Kljub temu, da so voditelji izrazili privrženost zavezništvu, se niso mogli poenotiti o tem, kakšno naj bo to v prihodnosti. Edini so si le v tem, da so potrebne reforme, a nihče ne more napovedati, kakšne bodo. Voditelji držav so si vse manj enotni, vsaka država sledi svojemu interesu. Večina jih stremi za tem, da zavezništvo izkoriščajo za svoje regionalne projekte, ali pa iščejo poceni varnost brez vlaganja. Dejstvo je, da bodo države članice morale prepoznati skupni interes na globalnem odru, in ne slabiti zveze s svojimi individualnimi projekti. Potrebno bo ponovno prepoznati realne vire ogrožanja, poenotiti zvezo in posledično prilagoditi delovanje na globalni ravni v skladu s civilizacijsko usmeritvijo držav članic. Svoj doprinos k temu je dolžna dajati tudi Slovenija.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30