Bo posledica vrha NATO v Londonu več denarja za Slovensko vojsko?
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
V središču pozornosti je bil po pričakovanjih francoski predsednik Macron, ki je zavezništvo, kot je znano, označil za možgansko mrtvo. Macron je bil, vsaj na začetku zasedanja, nekako izobčen iz družbe voditeljev članic in generalnega sekretarja zveze Stoltenberga, saj je s svojo izjavo postavil pod vprašaj smisel in obstoj zveze.
Strasti so že pred časom skušali pomiriti Nemci, ki so predlagali ustanovitev skupine strokovnjakov, ki bi ocenila stanje in delovanje Nata. To gesto lahko razumemo kot vsaj delno strinjanje z Macronom, saj bi ocena posledično predstavljala osnovo za reformo zveze.
Francoska delegacija s svojim predsednikom na čelu je poudarila, da sporne izjave niso namenjene rušenju zavezništva, niti, da bi NATO lahko nadomestila kakšna druga organizacija, pač pa naj bi služile kot poziv k reformam, saj se Francija s trenutno strateško usmeritvijo ne strinja.
Macron še zdaleč ni edini, ki si želi reformirano zavezništvo. Da je potrebno na novo definirati namen, bremena in ugodnosti partnerstva, je s svojimi grožnjami z izstopom zelo jasno povedal ameriški predsednik Trump, danes pa se je temu pridružil še turški predsednik Erdogan.
Tudi slednji je poudaril, da je prenovitev zavezništva nujna, saj mora ujeti korak s časom, obenem pa izrazil prepričanje, da sodelovanje z Rusijo ni v nasprotju s politiko zavezništva ter pozval NATO, naj pomaga Turčiji pri boju s kurdskimi milicami v Siriji, s čimer je povzročil ogorčeno nasprotovanje predvsem evropskih članic.
Podobno kot Erdogan tudi Macron ne vidi niti Rusije niti Kitajske kot sovražnice, pač pa je po njegovih besedah skupni sovražnik vseh terorizem. Temu so seveda oporekale srednje- in severnoevropske članice, ki vidijo Rusijo kot neposredno grožnjo, in zahtevajo večjo vojaško prisotnost ZDA na svojih tleh.
Ne glede na besede generalnega sekretarja Stoltenberga o trdnosti in uspešnosti zavezništva v preteklem letu pa je bila tudi zveza sama predmet francoskih kritik, češ, da NATO ne naslavlja resničnih groženj.
Ameriška stran je izrazila nujnost, da NATO nameni več sredstev za kibernetsko bojevanje (5G), kot največjo grožnjo tu vidijo Kitajsko. Zadovoljni pa so z uspehi svoje kampanje pritiska na evropske članice, naj te povečajo svoje obrambne izdatke, čemur naj bi se pridružili tudi Slovenija in sosednja Hrvaška.
Sosedje do leta 2024 napovedujejo 40 % dvig obrambnega proračuna, ki bo skupno znašal 1,27 milijarde evrov. Slovenija, ki je na repu držav zavezništva, pa načrtuje manjše povečanje vlaganj, in sicer z 545,9 milijona evrov v letu 2020 na 561,2 milijona za leto 2021. Trenutno namenjamo obrambi 1,04 % BDP, in tudi po najbolj optimističnih projekcijah ne bo dosegla obljubljenih 2 % do leta 2024.
Embed from Getty Images
V Londonu danes in jutri poteka vrh zveze NATO, na katerem voditelji držav članic obeležujejo 70-letnico obstoja severnoatlantskega zavezništva. Vse oči so uprte v predsednike Trumpa, Macrona in Erdogana, katerih nedavne izjave in dejanja postavljajo kup vprašanj o prihodnosti in smislu zavezništva, govori pa se tudi o povečevanju obrambnih izdatkov, kar sta napovedali tudi Slovenija in Hrvaška.
V središču pozornosti je bil po pričakovanjih francoski predsednik Macron, ki je zavezništvo, kot je znano, označil za možgansko mrtvo. Macron je bil, vsaj na začetku zasedanja, nekako izobčen iz družbe voditeljev članic in generalnega sekretarja zveze Stoltenberga, saj je s svojo izjavo postavil pod vprašaj smisel in obstoj zveze.
NATO ni ogrožen, a potrebuje reforme
Strasti so že pred časom skušali pomiriti Nemci, ki so predlagali ustanovitev skupine strokovnjakov, ki bi ocenila stanje in delovanje Nata. To gesto lahko razumemo kot vsaj delno strinjanje z Macronom, saj bi ocena posledično predstavljala osnovo za reformo zveze.
Francoska delegacija s svojim predsednikom na čelu je poudarila, da sporne izjave niso namenjene rušenju zavezništva, niti, da bi NATO lahko nadomestila kakšna druga organizacija, pač pa naj bi služile kot poziv k reformam, saj se Francija s trenutno strateško usmeritvijo ne strinja.
Macron še zdaleč ni edini, ki si želi reformirano zavezništvo. Da je potrebno na novo definirati namen, bremena in ugodnosti partnerstva, je s svojimi grožnjami z izstopom zelo jasno povedal ameriški predsednik Trump, danes pa se je temu pridružil še turški predsednik Erdogan.
Reforme že, a kakšna bo nova strateška usmeritev?
Tudi slednji je poudaril, da je prenovitev zavezništva nujna, saj mora ujeti korak s časom, obenem pa izrazil prepričanje, da sodelovanje z Rusijo ni v nasprotju s politiko zavezništva ter pozval NATO, naj pomaga Turčiji pri boju s kurdskimi milicami v Siriji, s čimer je povzročil ogorčeno nasprotovanje predvsem evropskih članic.
Podobno kot Erdogan tudi Macron ne vidi niti Rusije niti Kitajske kot sovražnice, pač pa je po njegovih besedah skupni sovražnik vseh terorizem. Temu so seveda oporekale srednje- in severnoevropske članice, ki vidijo Rusijo kot neposredno grožnjo, in zahtevajo večjo vojaško prisotnost ZDA na svojih tleh.
Ne glede na besede generalnega sekretarja Stoltenberga o trdnosti in uspešnosti zavezništva v preteklem letu pa je bila tudi zveza sama predmet francoskih kritik, češ, da NATO ne naslavlja resničnih groženj.
Ameriška stran je izrazila nujnost, da NATO nameni več sredstev za kibernetsko bojevanje (5G), kot največjo grožnjo tu vidijo Kitajsko. Zadovoljni pa so z uspehi svoje kampanje pritiska na evropske članice, naj te povečajo svoje obrambne izdatke, čemur naj bi se pridružili tudi Slovenija in sosednja Hrvaška.
Sosedje do leta 2024 napovedujejo 40 % dvig obrambnega proračuna, ki bo skupno znašal 1,27 milijarde evrov. Slovenija, ki je na repu držav zavezništva, pa načrtuje manjše povečanje vlaganj, in sicer z 545,9 milijona evrov v letu 2020 na 561,2 milijona za leto 2021. Trenutno namenjamo obrambi 1,04 % BDP, in tudi po najbolj optimističnih projekcijah ne bo dosegla obljubljenih 2 % do leta 2024.
Embed from Getty Images
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
6 komentarjev
STAJERKA2021
Kaj znajo Hrvati bolje?
Ta hip so z EU sredstvi zelo dobro opremili svojo vojsko!
Kaj pa mi? Še tisto ne znamo pridobiti, kar nam pripada. Pravi butalci!
Kraševka
Res je. Da Slovenija ni počrpala Evropskih sredstev so krive leve VLADE in nihče drug. Pri nas imamo od leta 2013 - USTAJNIŠKE vlade, ki imajo v programu v bistvu le to, da: "Desnica ne sme nikoli več voditi Slovenije". Na Hrvaškem vlada DESNICA, ki dela v prid svoji DOMOVINI.
Andrej Hrastar
Predstavniki RS se na vrhovih Nata radi fotografirajo - s figami v žepu!
Samo eno repliko bi dodal, ostalo podpišem.
Udeležba SV v NATO misijah po svetu ni simbolična. Število pripadnikov v misijah, glede na celo SV nas postavlja
med najbolj aktivne članice.
Alojzij Pezdir
Naši sosedje Hrvati so preko premiera Andreja Plenkovića včeraj ponovno javno zagotovili do leta 2024 izpolnitev zahtevanih in obljubljenih dveh odstotkov BDP. Da mislijo resno, kažejo tudi najnovejša naročila vrhunskih ameriških vojaških helikopterjev, s katerimi bodo otipljivo okrepili svoje obrambne moči (in se dodatno prikupili ZDA). Prav tako je opazen njihov delež operativnih sil v mirovnih misijah in akcijah zavezništva Nato.
Nasprotno od najbližje sosede v EU in zavezništvu Nato se Slovenija pod vladami Alenke Bratušek, dr. Mira Cerarja in Marjana Šarca nikakor ne dvigne nad en odstotek BDP za svojo lastno obrambo, njena udeležba v mirovnih operacijah zavezništva Nato je komaj simbolična. Do leta 2024 aktualni obrambni minister Karl Erjavec neprepričljivo obljublja povišanje obrambnega proračuna na 1,5 odstotka BDP, obenem pa pod pritiskom mesečnikov Levice prostovoljno in samovoljno kar po vrsti odpoveduje načrtovane nabave nujnih vojaških vozil, oborožitve in druge tehnične opreme za večkrat zapored negativno ocenjene enote SV.
Sodelovanje aktualne izvršne veje oblasti RS in vodstva SV z Natom in v organih Nata se v glavnem omejuje na vljudnostno pasivno sodelovanje pri fotografiranju in sramežljivo ter pasivno oprezanje in opazovanje, kaj počenjajo odgovorni in aktivni predstavniki drugih držav v zavezništvu. Ob vsem tem aktualna Šarčeva vlada in vladajoča koalicija LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus nekritično pričakujejo od obrambnega zavezništva Nato vse privilegije in vso zaščito vojaških sil mednarodne organizacije, do katere lastnih materialnih in drugih zavez ter obveznosti že dolgo ne izpolnjujemo in ne izvršujemo v skladu s temeljnim pristopnim aktom ter večinsko referendumsko odločitvijo državljanov in volivcev v RS.
APMMB2
Kdo pa "šmirgla" Slovenijo.
Je nepomembna, razen tega pa nezanesljiva članica NATO.
Dokler se ne bo resneje obnašala, lahko le spremlja, kaj se v NATU dogaja.
Šarec je pač šel na izlet in srečal ngleško kraljico. Je to zspeh?
Kraševka
Res je, da nas ne jemljejo resno. Nič čudnega, če pa naš Obrambni minister Erjavec, kar naprej obiskuje Rusijo. Človek se vpraša ali je Erjavec skupaj s svojim šefom - del RUSKIH oboroženih sestavov, ali pa je v ZVEZI NATO? Sicer pa SLIKE z Londona so vredne ogleda, posebno blesti naša Melanija in njen mož - slovenski ZET Trump.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.