Poslansko čtivo: o ptičih Evrope, skrivnostih, kako narediti več z manj truda, telovadnih vajah za oficirje in drugem …

Embed from Getty Images
»Povej mi, kaj bereš, pa ti povem, kdo si,« velja tudi v parlamentu.

Seznami, kakšne knjige kdo kupuje in koliko, lahko veliko povedo o izobraženosti poslancev, podobnosti med poslanskimi skupinami … Za nekatere izmed kupljenih del lahko mirno trdimo, da z nalogami poslanca nimajo nobene zveze.

Pozanimali smo se, s katero literaturo so se zalagali poslanci v zadnjih desetih letih oz. preteklih treh mandatih.

Iz denarja za izobraževanje, ki pripada vsakemu poslancu, stranke s tem denarjem kupujejo tudi strokovno literaturo, ki je kasneje praviloma hranjena v državnozborski knjižnici.

Velika ilustrirana enciklopedija zgodovine, šolski slovarji in atlasi …

V času Pahorjeve vlade (2008-2011) so največ, 179 enot t.i. strokovne literature kupili v Desusu. Poleg zgodovinskih del, pravne in filozofske literature na seznamu izstopajo predvsem dela, ki kažejo, da je v stranki nekdo poglobljeno študiral arhitekturo. Zanima jih tudi vesolje, marsikaj pa bolj sodi v osnovno ali srednjo šolo kot v parlament, med drugim osnovnošolski in srednješolski atlasi, šolski slovarji in velika ilustrirana enciklopedija zgodovine.

Izstopajo tudi dela, ki bolj spominjajo na čtivo za kratkočasenje med sejami, popoldanske izlete ali domačo rabo kot na poslansko strokovno literaturo. Na primer “Kateri ptič je to? Ptiči Evrope”, “Veliki ugankarski slovar”, karikature “Brez dlake na čopiču”, “Kako narediti več z manj truda”, “Družinski zdravstveni vodnik” in “Zdravilne rastline na Slovenskem”.

Po dragih gradivih, katerih uporabnost za poslansko delo je dvomljiva, je zaslovela Slovenska nacionalna stranka. Ta del, med katerimi so nekatera stala tudi tisoč ali več evrov (skupaj pa več kot 10.000 evrov), ni vrnila Državnemu zboru, ampak si jih je prilastila.

Vodja stranke trdi, da so knjige last poslanske skupine in jih niti ni potrebno vrniti (kot npr. izobraževanja). Med množico vojaške literature in zemljevidov izstopa zanimanje za sabljanje, Telovadne vaje za oficirje, zbirka starih razglednic, Pesmi naših borcev in druge.

Kako prodati svoje knjige? Z davkoplačevalskim denarjem jih kupiš sam.

Pri SD, ki je v omenjenem mandatu kupila nekaj več kot 50 enot literature, so se med drugim poglabljali v muzeje. Nekoga je zanimalo grajenje muzejev, učenje v muzeju, ženske v muzeju, zeleni muzeji, muzejski marketing ipd.

SDS je v tem istem mandatu za vse svoje poslance kupila šopek devetih del, ki bi utegnile priti prav njenim poslancem, poleg tega pa je kupila še 115 enot knjige “Predsednikovo simbolno odlikovanje zločina-ustavna obtožba proti Danilu Türku,” ki jo stranka SDS tudi prodaja. Tudi nasploh kot strokovno gradivo straka kupuje le dela, ki jih tudi sama prodaja ali reklamira.

Kako so prodajalci megle zavladali svetu?

Druge stranke so kupile le majhno število (ali nič) enot literature. V Zaresu so se na primer postopili lotiti uspešnice britanskega kolumnista leta Francisa Wheena “Kako so prodajalci megle zavladali svetu?”, kupili pa so tudi (ezoterični) priročnik za samopomoč in osebno rast. Glede na to, da so nato iz vlade izpadli, očitno ni bil v pomoč.

V mandatu, ki je sledil, so poslanci kupili precej manj knjig. Vse poslanske skupine skupaj so kupile devetnajst različnih del (a tudi v več kot enem izvodu). Le SDS je Belo knjigo osamosvojitve in dva zvezka Dokumentov s proces Patria kupila za vse svoje poslance.

Zadnja (Cerarjeva) vlada pa se je zopet bogato založila. Levica predvsem s klasičnimi filozofskimi deli, za katere bi sicer sklepali, da jih že imajo in poznajo – Marx, Spinoza, Hegel, Foucault itd. Med 85 enotami literature pa ni najti ničesar, česar ne bi mogli šteti pod strokovno literaturo.

Enak kompliment namenskega porabljanja sredstev lahko damo tudi SMC, kjer so nakupili obsežno, predvsem tujo literaturo, poprijeli pa so tudi za med večino strank izjemno priljubljen priročnik javnega nastopanja.

NSi pa se je v prejšnjem mandatu lotila analitičnih del »Democracy for realists : why elections do not produce responsive government« Christopherja Achena, »Nova levica in krščanstvo« španskih profesorjev filozofije prava ter knjige o kulturnih izzivih teorije spola.

3 komentarji

  1. Urednik!!!!!
    Kaj Vam tu ni jasno.Janez nebi prodal niti ene svoje ” knjige” če po komandi ne bi stranka vse pokupila.
    Zaradi mene,!!!!!!!!!!!!!!!!!!
    Po mojem ne bi kodovalo vsem poskancem naslednji naslovi:
    Kultura dialoga
    Kultura javne besede
    Medsebojni človeski odnosi itd
    Ne pa razne izdaje biblij in korana
    lep pozdrav Joško iz Lendave

  2. Večina jih torej misli, da že vse zna in streže samo svojim hobijem. Za mnoge pa, ki jih slišimo, bi zanesljivo lahko rekli, da je zadnja knjiga , ki so jo prebrali Pika nogavička. Njihov bededni zaklad je namreč osupljivo preprost, skromen, na ravni osnovne šole. Da ne govorimo o obsegu dojemanja političnih problemov.

Komentiraj