Poslanci potrdili spremembe družinskega zakonika. Primc: "Bodite ponosni, da se boste borili za zaščito otrok."

Peter Merše
POSLUŠAJ ČLANEK
Poslanci Državnega zbora so danes, sredi tedna otroka, z 48 glasovi za in 29 glasovi proti potrdili spremembe Družinskega zakonika. Danes sprejete spremembe so praktično identične tistim, ki smo jih volivke in volivci leta 2015 s prepričljivo večino zavrnili na družinskem referendumu.

Aleš Primc, vodja koalicije Za otroke gre!, ki je vodila kampanjo družinskih referendumov, je že napovedal zbiranje podpisov za nov referendum in vabi vse, da se pridružijo zbiranju podpisov. Dokler se borimo za otroke, ni poraza, četudi ne vidimo takoj rezultatov svojega dela.

Poslanci so razpravljali tudi o svobodi govora, medijih, združljivosti poslanske in županske funkcije ter državnih praznikih.

»Zgodilo se je to, kar je napovedala nekdanja poslanka Jasna Murgel ob zadnjem referendumu na to temo, da eno leto hitro mine, medtem pa bomo zamenjali ustavne sodnike. Očitno se je to tudi zgodilo, zato takšna odločitev Ustavnega sodišča,« je v obrazložitvi glasu proti povedala poslanka SDS, Alenka Jeraj.

 

Sprememba Družinskega zakonika je namreč posledica odločitve Ustavnega sodišča, ki je dejstvo, da istospolne skupnosti ne morejo sklepati zakonskih zvez in ne morejo biti kandidati za posvojitev otrok, diskriminatorna.

Prav na to odločitev je kot na razlog za veselje danes opozoril tudi predlagatelj zakona, ki je na to temo na referendumu padel nazadnje, poslanec Levice, Matej Tašner Vatovec, in poudaril dolgo pot uzakonjanja posvojitev otrok v istospolne skupnosti. Še bistveno bolj dramatičen je bil njegov poslanski kolega Lenar Žavbi (Svoboda), ki je čas do sprejetja današnjega zakona označil kar za eno najbolj temačnih obdobij slovenske poosamosvojitvene zgodovine.

 

 

A problem zakona, na kar že vrsto let opozarjajo zagovorniki družine, je, da zavestno in načrtno otrokom jemlje enega od staršev, očeta ali mamo. Otroci pa potrebujejo oba in ne denimo dveh mam, je na lastni izkušnji svoj glas obrazložil poslanec SDS Rado Gladek. Gladek je poudaril, da kot otrok matere samohranilke ni pogrešal še ene mame, ampak je pogrešal očeta.

 

Da gre pri zakonu za želje odraslih in ne največjo dobrobit otrok pa je v obrazložitvi svojega glasu povedal Aleksander Prosen Kralj (Svoboda), ko je obrazložil svoj glas ZA. Kot je povedal »Nimamo pravice, da bi državljankam in državljanom omejevali starševsko možnost, kajti vsakomur je ta lastna in od rojstva neodtujljiva lastnost.« Na naravne danosti zveze moškega in ženske je opozoril Aleksander Reberšek (NSi).

 

 

Potek glasovanja pričakovan, nekaj vzdržanih tudi v SDS


Zakon so podprli poslanci Svobode, SD in Levice ter poslanec italijanske narodne skupnosti. Proti so bili v Novi Sloveniji in SDS, toda ne vsi. Več poslancev SDS, med drugim Franc Breznik, Anja Bah Žibert, Karmen Furman, Andrej Hoivik, Anže Logar in Eva Irgl ni glasovalo oz. so se vzdržali, prav tako poslanec madžarske manjšine.

V razlagi svoje odločitve, da se je vzdržal, se je predsedniški kandidat Logar skliceval na pritrdilno ločeno mnenje predsednika Ustavnega sodišča glede odločbe in dodal, da spoštuje odločitev Ustavnega sodišča. O tem dodaja pomen dialoga: »Vsaka investicija v dialog pa je še posebej pomembna pri občutljivih temah.«

Posledice sprejetega zakonika


Poslanci so zavrnili tudi vse amandmaje, ki jih je vložila stranka SDS, s katerimi so skušali nekoliko omiliti posledice sprejetega zakonika. Ta gre namreč bistveno dlje, kot mu nalaga odločba Ustavnega sodišča, je prepričan predsednik Gibanja za otroke in družine, Aleš Primc.

Zakon, tak kot je, namreč predstavlja podlago za uzakonitev tudi etično izrazito spornih praks nadomestnega materinstva in umetne oploditve za lezbične pare. Pri prvem gre za postopek, v katerem par, ki si želi otroka, najame žensko, da jima tega otroka donosi proti plačilu. V drugem primeru pa v laboratoriju umetno ustvarijo otroka, za katerega je jasno, da bo odraščal brez očeta.

Proti umetni oploditvi, ki je sicer namenjena zdravljenju neplodnosti parov moškega in ženske, za posameznike in skupnosti, ki nimajo značaja družine, smo Slovenci prav tako prepričljivo zavrnili na referendumu leta 2001.

Primc: "Ustava je danes enaka kot leta 2015"


Primc že napoveduje zbiranje podpisov za referendum in se v nov boj za zaščito družine podaja z dvignjeno glavo. Opozarja, da je zdaj na nas, da zaščitimo otroke in družine, in poziva vse, da natisnejo obrazce in po svoji okolici zberejo podpise, za katere v prvem koraku še ni potrebno, da so overjeni.

Glede morebitne prepovedi referenduma pa dodaja, da je Ustava danes enaka kot leta 2015, vsebina zakona prav tako, ustavno sodišče pa je referendum tedaj dovolilo. »Naša naloga sedaj ni, da špekuliramo, kaj bo storila večina ustavnih sodnic in sodnikov, ampak da v 7 dneh, ki so nam na voljo, z močno aktivnostjo in čim več zbranimi podpisi pokažemo našo neomajno prepričanje, da otrok potrebuje mamo in očeta, in naše nasprotovanje uvedbi sporne LGBTQIA+ spolne vzgoje v vrtcih in šolah, ki vključuje spreminjanje spola in spolne usmerjenosti pri otrocih. Sedaj je čas za to. Čez en teden, ga ne bo več.« Vsem, ki se bodo boju pridružili pa polaga na srce, naj bodo ponosni, da se bodo lahko pridružili boju za zaščito otrok ter spoštovanju materinstva in očetovstva.

Današnjega dogajanja ne vidi kot poraz, saj bi bil poraz, če bi se prenehali boriti za otroke. V kolikor pa storimo vse, kar je v naši moči, delamo prav, četudi ne vidimo takoj rezultatov svojega dela. Da je nasprotovanje ljudi precejšnje, se je pokazalo pretekli torek, ko je pred Državnim zborom potekal največji shod v podporo družini do zdaj.

LGBTIQ organizacije današnjo odločitev pozdravljajo: »Po več kot 30 letih zahtev za pravno priznanje istospolnih partnerstev smo danes končno bližje dejanski enakopravnosti. Skladno z julijsko odločbo Ustavnega sodišča, je danes državni zbor potrdil spremembe Družinskega zakonika, ki bodo odpravili trenutno diskriminacijo istospolnih parov.«

Tudi o praznikih, zdravstvu, poslancih in medijih


Poslanci so danes razpravljali in glasovali še o več drugih zakonih. Za nadaljnjo obravnavo so potrdili zakon o interventnih ukrepih s področja zdravstva, ki omogoča štipendije študentom medicine in zdravstvene nege. Slednje bi že dve leti študentje morali dobivati, vendar pristojni organi tega niso uspeli administrativno izvesti, zato so v ta namen v Državnem svetu predlagali poseben zakon.

Poslanci so zavrnili razglasitev še enega državnega praznika. 12. maj, dan, ko je bila leta 1988 ustanovljena Slovenska kmečka zveza kot prva demokratična politična stranka po 2. svetovni vojni, tako ne bo dan slovenske demokracije, saj imamo po prepričanju koalicijskih poslancev že preveč praznikov, ki se nanašajo na čas osamosvojitve.

Prav tako se ne vrača združljivost poslanskih in županskih funkcij, Škofja Loka ne bo postala mestna občina, sprejet pa ne bo niti zakon o medijih, ki ga je v proceduro vložila SDS. Pri slednjem so se mnenja kresala predvsem glede svobode govora in preganjanja sovražnega govora ter financiranja in neodvisnosti medijev.

KOMENTAR: Peter Merše
Koalicija je jasno poteptala voljo ljudstva
Koalicija je kot glasovalni stroj jasno poteptala voljo ljudstva, ki se je o enakem zakonu že izreklo. Žal so jim tokrat alibi za to dali ustavni sodniki, kar za slovenski narod pomeni dolgotrajno odpravljanje negativnih posledic. Da je to mogoče, smo letos videli v ZDA na področju spoštovanja življenja, kjer pa je boj trajal praktično 50 let. Tudi pri nas zgodba ne bo enostavna. Ključno je namreč, da na ustavnem sodišču dobimo ljudi, ki berejo ustavo, ne pa izvajajo pravni aktivizem, pri tem pa ima pomembno vlogo prav predsednik republike, saj on predlaga kandidate za ustavne sodnike v imenovanje Državnemu zboru. Volitve za predsednika republike čez slab mesec bodo tako bolj pomembne, kot bi morda mislili. Predvsem pa je pomembno, da ne izgubimo upanja in se končno resno organiziramo na področju boja za družinske vrednote, tako v izobraževanju kot v političnem lobiranju in pripravi ljudi na medsebojne odnose. Še veliko prahu, ki ga je treba pomesti pred svojim pragom. Najprej pa seveda združimo sile, da, če nam bo dano, zmagamo še en referendum.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Malomarni ukrepi in milijardna škoda za slovensko kmetijstvo: Gre za uničenje kapitala, ki ga ne dobi nihče drug, pravi Goran Živec (2. del)
  • 20. 01. 2024
Ustavni sodnik Jaklič kolegom znova nalil čistega vina: razsodba je politično pristranska
  • 27. 03. 2024
Kam greš pa ti lulat na Pedagoški fakulteti? Spolno nevtralna stranišča in vsiljevanje nerealnih predstav o spolu in spolni identiteti
  • 13. 03. 2024