Poslanci obglavili vodstvo RTV Slovenija, a ni nujno, da bodo glave že padle

Uredništvo
Fotomontaža: Peter Merše
POSLUŠAJ ČLANEK
Najprej so sprejeli zakon o nujnih intervencijah v zdravstvu. Nato so odpravljali škodljive posledice Janševe vlade. V drugi izredni seji ta večer pa so s 53 glasovi proti 26 sprejeli novelo zakona o RTV Slovenija, katere namen je predčasno zamenjati celotno vodstvo nacionalne medijske hiše. 

Vlada želi po nujnem postopku, namenjenem vojnim in izrednim razmeram ter naravnim katastrofam, spremeniti imenovanje svetnikov v ta javni zavod ter sedanjim z novim zakonom končati mandat, po novem pa bi noben svetnik več ne bil imenovan s strani predstavnikov ljudstva, torej poslancev državnega zbora. 

Zakonu nasprotujeta tako SDS kot NSi, ki imata premalo glasov za njegovo ustavitev. Pričakovati je, da bosta sprožili bodisi pritožbo na ustavno sodišče bodisi postopek za razpis zakonodajnega referenduma. 

Ni pa še jasno, kakšni bodo nadaljnji opozicijski koraki. V zraku tako stoji odločitev za posvetovalni ali zakonodajni postopek ali pa za pritožbo na ustavno sodišče.

Na drugi izredni seji, ki se je začela po prvi pozno popoldne, je DZ obravnaval predlog novele zakona o RTV Slovenija. V zvezi s to točko sta bila v zakonodajni postopek vložena dva predloga zakonov, in sicer predlog dopolnitve zakona o medijih, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem iz SDS, in predlog zakona o spremembah zakona o Radioteleviziji Slovenije, katerega predlagateljica je Vlada. Odbor za kulturo je v razpravi o navedenih predlogih zakonov odločil, da ju bo obravnaval skupaj.

Vlada želi s spremembami zakona o RTV najprej predčasno zamenjati obstoječe programske svetnike, direktorja ter nadzorni odbor, in sicer s spremembo upravljanja in nadzora nad RTV.  Namesto programskemu in nadzornemu svetu prepustili enotnemu svetu RTV-ja.

https://twitter.com/AlenkaJerajSDS/status/1547646402003472384

Med njegovimi 17 člani ne bi bilo niti enega, ki bi ga imenoval DZ. Po predlogu novele zakona bodo zaposleni iz svojih vrst izbrali šest članov, preostalih 11 članov pa bodo na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, varuh človekovih pravic in nacionalni svet invalidskih organizacij.

Kot posvetovalno telo sveta predlog uvaja petčlanski finančni odbor. Javni zavod bi po predlogu vodila in upravljala uprava, ki bi jo sestavljali štirje člani, vodil pa bi jo predsednik uprave.


Kaj so povedali na seji? Vladna koalicija v podporo zakonu, opozicija proti obglavljenju RTV


"Predlog zakona celostno obravnava umik politike iz upravljanja in vodenja RTV Slovenija. Novi zakon vrača vso avtonomijo zaposlenim na RTV Slovenija in civilni družbi. Namen novega zakona je spremeniti sedanji način upravljanja tako, da se onemogoči politično podrejanje v kadrovske in uredniške odločitve in vrne RTV javnosti in zaposlenim," je na izredni seji v uvodu dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Spomnila je tudi na letno poročilo Evropske komisije o vladavini prava v EU-ju, ki Sloveniji nalaga zagotavljanje neodvisnega vodenja javnih medijev.

»Novelo zakona o RTV sprejemamo po nujnem postopku, čeprav je jasno, da izrednih razmer ni. Mudi se le zato, ker si želi koalicija čim prej obglaviti RTV, zamenjati celotno vodstvo ter programski in nadzorni svet RTV,« je dejala Alenka Jeraj iz SDS in med drugim opozorila, da v tujini takšen zakon kot je zakon o RTV, ki obstaja v Sloveniji že 17 let, deluje in je dokazano uspešen.

Svetnike v javni medij politika imenuje tudi na Danskem, v Nemčiji ...
Nič čudnega tudi ni, če večino svetnikov v javni medij imenuje državni zbor. Tako recimo na Danskem 11-člansko upravo državne televizije imenuje minister za kulturo pri čemer 3 predlaga minister, 6 parlament, 2 pa stalno zaposleni delavci.

V Nemčiji upravni odbor tvori 60 članov in nadzorni svet 14 članov. Upravni odbor sestavlja 16 predstavnikov zveznih dežel, 2 predstavnika zvezne Vlade, 2 predstavnika protestantske cerkve, 2 predstavnika Katoliške cerkve, 1 predstavnik centralne organizacije Judov, 21 predstavnikov civilne družbe po javnem natečaju in po 1 predstavnik civilne družbe iz 16 zveznih držav, ki jih volijo deželni parlamenti.

Češka republika ima javno televizijo, ki jo upravlja svet, ki ga imenuje parlament na predlog organizacij in asociacij s področja kulture, izobraževanja, znanosti, varovanja okolja, sindikatov in regij.


Sprememb zakona o RTVS ne podpirajo tudi v opozicijski NSi. "V imenu depolitizacije, se izvaja politizacija. Namesto, da bi se vlada ukvarjala s prioritetami, kot so draginjo, energetsko krizo in prehransko varnostjo, se ukvarja s tem, kako bo s politizacijo javne RTV lahko ljudem, državljanom torej, sporočala, kar bo želela in česar ne bo, te novice pač ne bo," je poudarila poslanka Iva Dimic.

Kako naprej? Referendum ali ustavna presoja?


Ob tem pa vprašanje ostaja, za kakšen manever se bo odločila opozicijska stranka SDS po sprejetju zakona, ali za ustavno presojo ali nemara za naknadni zakonodajni referendum.

Za kak teden bi sprejetje zakona zavlekel morebiten veto državnega sveta. Drugače pa je z zakonodajnim referendumom, kjer bi volivke in volivci odločali o zavrnitvi zakona. Opozicija bi tako za razpisa zakonodajnega referenduma potrebovala najprej 2.500 podpisov v sedmih dneh po uveljavitvi zakona, nato pa bi v 14 dneh potrebovali še 40.000 podpisov volivcev. Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so glasovali veljavno, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

Mnogi opozarjajo tudi na to, da bi lahko v opoziciji vložili ustavno presojo na ustavno sodišče, ki bi ravno tako ustavila uveljavljanje zakona do odločitve sodišča. V opoziciji namreč opozarjajo, da naj bi koalicija z novelo zakona obglavila programski svet in sedanje vodstvo RTVS, kar naj bi bilo neustavno zaradi predčasnega končanja mandatov vsem aktualnim izvoljenim svetnikom RTV.



https://twitter.com/BojanPozar/status/1547658666865594368
KOMENTAR: Uredništvo
Bitka za RTV se nadaljuje
Povzamimo: vladajoči koaliciji, ki deluje z roko v roki z večino novinarjev informativnega programa TV Slovenija, se mudi zamenjati vodstvo RTV Slovenija z zanje bolj primernim. Za to so se poslužili nujnega zakonodajnega postopka in po mnenju pravnikov s tem zlorabili poslovnik in sam namen nujnega postopka. Temu v koalicijski politični večini pravijo "depolitizacija" javne RTV Slovenija. Po politični teoriji in zdravi pameti pa je takšno ravnanje ravno nasprotne narave. Opozicija, ki brani sedanjo ureditev, ki velja že 15 let, ima zdaj v rokah še nekaj mehanizmov, da obglavljenje javnega medija s strani leve politike vsaj zavleče, morda pa tudi, z ljudsko pomočjo, prepreči. Čeprav se še ena v seriji vojn za RTV Slovenija ponovno preveša na stran leve politike, pa njena zmaga še ni dokončno izbojevana.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Novo šikaniranje »depolitizirane petnajsterice« na RTV? Sindikat opozarja na nezakonita ravnanja uprave
  • 18. 01. 2024
Incident pred RTV: Rupar poziva Drnovška k odstopu, ta vztraja: "Še ena v vrsti perverznih stvari, ki si jih Rupar lahko zamisli." Kaj Rupar obljublja grafitarju?
  • 20. 02. 2024
»Depolitizirani« novinarji RTV napoteni na čakanje. Gerič: »Gre za stalinistično čistko brez pravne podlage.« Odstopil član uprave
  • 29. 12. 2023