Poslanci o dvomih glede izobrazbe sodnikov, javnost o poročilu o vladavini prava in obisku Škete

Vir: dz-rs.si, foto: Matej Grah/fotomontaža

Že kar nekaj časa je jasno, da je tudi pravosodje postalo bojišče, kjer se močno tolčeta oba slovenska politična pola. V državnem zboru je danes potekala seja odbora za pravosodje, na kateri so poslanci opozicije obstruirali debato o čudnem odzivu vrhovnega sodišča na medijska vprašanja in dvome glede diplome vrhovnega sodnika Masleše. Poslanci koalicije pa so sprejeli sklep, ki Sodni svet in predsednika Vrhovnega sodišča poziva k analizi izpolnjevanja pogojev za sodniški mandat za sodnike s pravosodnim izpitom iz bivše države.

Prav tako je danes za kar nekaj odzivov poskrbel domnevni strankarski pečat na poročilu o vladavini prava v Sloveniji. Na drugi strani je veliko odzivov na desni sprožilo srečanje državnega tožilca Draga Škete z evropsko generalno tožilko. Tej je namreč Šketa poročal o SNS-ovem predlogu spremembe  kazenskega zakonika, za katero že vnaprej obstaja dvom, da bo sprejeta, saj je ne podpirata ne opozicija, ne del koalicije.

Opozicija ni želela razpravljati o dvomih glede izpolnjevanja pogojev za opravljanje sodniške funkcije nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča

Poslanci levice so na omenjeni seji namreč na začetku točke o odzivu vrhovnega sodišča od predsedujočega želeli, da umakne točko iz dnevnega reda, saj da je Masleša že dokazal, da z njegovo diplomo ni nič narobe. Predsednik odbora za pravosodje Blaž Pavlin pa tega ni upošteval, saj se je s predlagateljem strinjal, da je tema pomembna predvsem iz konteksta, da se razvije debata o komuniciranju vrhovnega sodišča z javnostjo.

»Zastavlja se vprašanje, zakaj je v tem primeru dvom glede izpolnjevanja pogojev za opravljanje funkcije sodnika v javnosti obstajal tako dolgo. Tako dolgo obdobje negotovosti pri razmeroma enostavnem problemu, ki bi ga bilo mogoče razrešiti veliko hitreje, odpira tudi pomembno vprašanje o ustreznosti sistemske ureditve za postopanje pri razreševanju tovrstnih zadev. Očitno ni mogoče računati zgolj na pripravljenost sodnika ali drugega funkcionarja, da bo vprašanja razčistil sam, kolikor hitro je to le mogoče. Postavlja se vprašanje, ali so postopki, pristojnosti ter dolžnosti organov ustrezno urejene ter ali je mogoče pripraviti in sprejeti zakonske ali druge spremembe, ki bi to ureditev izboljšale,« je v razpravi dejal poslanec NSi Blaž Pavlin.

Poslanki LMŠ in SAB pa sta nato sejo obstruirali.

»Medtem ko predsednik Sodnega sveta ocenjuje razpravo na Odboru za pravosodje kot večplastno, kompleksno in koristno, v stranki LMŠ sejo obstruirajo, saj za njih poslanci, minister za pravosodje, predsednik Sodnega sveta in vrhovni sodnik niso primerni za to razpravo,« je potezo opozicije na tviterju komentiral poslanec SDS Jure Ferjan.

Tole pa se je na seji spraševal njegov strankarski kolega Franc Breznik.

Odbor za analizo izpolnjevanja pogojev za sodniški mandat za sodnike s pravosodnim izpitom iz nekdanje SFRJ

Odbor za pravosodje je nato le poslušal razprave gostov, med njimi predsednika Sodnega sveta Vladimirja Horvata, ministra za pravosodje Marjana Dikavčiča in vrhovnega sodnika Jana Zobca, ter na koncu sprejel nekaj sklepov, v katerih poziva Sodni svet kot predlagatelja izvolitve kandidatov na prosta sodniška mesta, da skupaj s predsednikom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v luči zagotavljanja ustavnega načela pravne države in posledično ugleda sodstva v javnosti opravi analizo izpolnjevanja pogojev v trajni sodniški mandat v samostojni Republiki Sloveniji, če je bil pravosodni izpit opravljen v drugih socialističnih republikah bivše Jugoslavije, in sicer, naj to storijo v roku enega meseca.

Poročilo o vladavini prava, ki ga na levici vidijo kot pljuvanje čez slovensko sodstvo

Zunanje ministrstvo je spisalo osnutek tretjega letnega poročila o vladavini prava v Sloveniji, ki ga je danes že obravnavala vlada, v kratkem pa naj bi ga poslali Evropski komisiji.

V osnutku dokumenta je zapisano, da je bilo v zadnjega četrt stoletja v sodniško službo imenovanih več sto sodnikov, ki so osumljeni kršitev človekovih pravic, da je bilo prav to po letu 2008 kriterij za napredovanje sodnikov in tožilcev, spomnili pa so tudi, da je bil Janez Janša leta 2014 poslan v zapor tri tedne pred volitvami.

Po besedah avtorjev Sodni svet vztrajno krši leta 1994 sprejeto določilo zakona o sodniški službi, “ki predvideva, da sodniki, ki so med službovanjem v času totalitarnega režima (pred 16. majem 1990) kršili človekove pravice, ne morejo biti imenovani v stalno sodniško funkcijo”. Tako po navedbi avtorjev poročila sodni svet v izvolitev predlaga osebe, za katere več sodb, aktov in pričevanj dokazuje, da so kršile človekove pravice.

V dokumentu je zapisano še, da pred vstopom Slovenije v EU najbolj znani kršitelji človekovih pravic iz sodniških vrst niso bili nominirani za visoke položaje v pravosodju, po letu 2008 pa da je kršenje človekovih pravic očitno postalo kriterij za napredovanje sodnikov in tožilcev. Navedbe v osnutku poročila pa letijo na nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo in na nekdanjega generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja.

Državni tožilec Šketa pri evropski glavni tožilki govoril o zakonu, ki se mu ne obeta dovolj podpore

Generalni državni tožilec Drago Šketa, ki je pozornost pred dnevi pritegnil z obiskom Rusije ob zaostrovanjih v Ukrajini, je obiskal še evropsko glavno tožilko Lauro Kövesi in jo obvestil o predlaganih spremembah kazenskega zakonika, ki jih je v parlamentu predlagal SNS Zmaga Jelinčiča.

V EPPO so izrazili zaskrbljenost zaradi predvidenih sprememb, ki bi lahko vplivale tudi na učinkovitost delovanja evropskega tožilstva. “Obisk je potekal v luči izjemno skrb vzbujajočega poročanja medijev o spremembah, ki bi lahko vplivale na učinkovito delovanje EPPO v Sloveniji. Trenutni razvoj dogodkov priča o jasnem in vztrajnem namenu oviranja učinkovitega kazenskega pregona primerov goljufij v Sloveniji, vključno z davčnimi prevarami, izogibanjem davkom in korupcijo,” so sporočili z evropskega tožilstva. Šketa pa glavni evropski tožilki ni povedal, da spremembe zakona (najverjetneje) ne bodo uveljavljene, saj zanje ni ustrezne večine.

10 komentarjev

    • Pomenljivo je, da tiste stranke oziroma njihove prednice, ki so kadrovale mimo objektivnih in zakonskih meril, danes niso za preverjanje, kdo ne izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje sodne službe.

      Kaj tu pa so ti pozabili na korupcijo?

      Korupcija v pravosodju je najhujša korupcija, ki ima najhujše posledice za pozitiven civiliziran razvoj slovenske skupnosti in države.

      • pozdrav
        Točno tako. Leve stranke – Komunisti, ali Anti-Fa, nasprotujejo PREVERJANJU Diplom na sodiščih in končno na vseh pomembnih javnih mestih v DRŽAVNI UPRAVI.

        Veliko sodnikov, doktorjev medicine, ….. je prišlo k nam iz bivše Juge. Pa tudi veliko Slovencev ima diplome iz Bosne, Srbije….. Med njimi je tudi poslanec iz Nove Gorice, Nemec, ki v Novi Gorici še gimnazije ni uspel dokončati, sedaj pa menda ima diplomo iz Srbije. Enako je z Jankovičevim sinom.
        Zato Levica vpije, da se ne sme PREVERJATI DIPLOM.

        Lep primer je Drago Kos – ki je vodil KORUPCIJSKO Komisijo in pomagal delati konstrukte s Patrijo – celo na Finsko je šel. Sprožil je Kriminalistično preiskavo za Kanglerja, ki so ga potem odnesli protesti in mu odvzeli mandat. Sedaj je Kangler spoznan za nedolžnega, bivši – “korupcijski” Drago Kos, pa še vedno na Tarči blati Desne, ko so ga vprašali o Jankoviču, pa se D. Kos nič ne spomni, ker njega, je dejal, da on ni nikoli preiskoval. Čudo, al je čudo?
        To potrdi, da imamo KORUPCIJSKO komisijo, ki ščiti vso korupcijo iz Levice.

        Kdor si je DIPLOMO prislužil s študije in opravil izpite ter diplomiral, lahko takoj pokaže diplomo in tudi dovoli, da se jo na UNIVERZI – bodisi v Bosni, ali Srbiji – tudi PREVERI.

  1. Povsem očitno gre za sistemsko korupcijo, ker se izgovarja, da ni v zakone vgrajena možnost preverjanja izpolnjevanja zakonskih pogojev.

    V bistvu pa gre za za neživljenjsko skrajno formalistično razlago, saj je povsem logično jasno, da tisti, ki preverja izpolnjevanje pogojev ob sprejemu sodnika v pravosodno službo, preverja tudi kasneje ali je ob sprejemu resnično izpolnjeval pogoje.

    Ko gre za tiste, ki odločajo v pravosodju o resnicoljubju, pravičnosti in odgovornosti državljanov, se ni mogoče izgovarjati na to, da je zastaralo ugotavljanje ali so podani resnični pogoji za opravljanje pravosodne službe ali da tega ni natančno zapisano v zakonu.

  2. Pravosodna higiena zahteva, da se glede na pravičnost, ki je temelj prava in predpogoj pravičnosti v slovenski skupnosti in slovenski državi, izvedejo vsi nujni ukrepi, ki bodo uveljavili pravičnost v pravosodju in okrepili zaupanje v pravosodje.

    Spoštljiv poklon predsedniku Sodnega sveta, ki si prizadeva, da bi pravosodje storilo nujne korake za uveljavitev njegovega ugleda in zaupanja.

  3. Zakaj bi se čudili, poglejmo samo kadrovski “potencial” v DZ. Inkvizitorje se gredo poslanci, ki imajo srednjo šolo ali pa še te ne.

    To je tako, kot da gremo na operacijo, ki jo izvrši čistilka ali bolniška strežnica.
    Že Prešeren je jasno povedal – LE ČEVLJE SODI NAJ KOPITAR!

  4. Ponarejajanj diplomskih listin se lotevajo na obeh političnih polih. A ste se kdaj vprašali, kje je diploma SDS-ovega poslanca Jureta Ferjana? Na spletnih straneh DZ se izdaja za diplomiranega ekonomista z diplomo ekonomske fakultete UL. V knjižnici EF UL pa ni niti sledu o njegovi diplomi. Prav tako je ni na digitalnem portalu univerze v Ljubljani. Volilci poslancem in funkcionarjem ne smemo dovoliti, da se norčujejo iz nas. Še posebej občutljivi moramo biti na desnici in od svojih poslancev zahtvati le resnico!

Komentiraj