Posilstva: samo "ja pomeni ja" naj bi prinesel večjo zaščito žensk. A pravna stroka meni drugače

Foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Inštitut 8. marec nadaljuje z zbiranjem podpisov za spremembo zakonodaje, ki ureja vprašanje zlorab spolnosti. Za vložitev zakona na pobudo državljanov  potrebujejo 5.000 podpisov, manjka pa jim jih še manj kot 300. V primeru dosega tega praga bo moral predlog zakonskih sprememb obravnavati državni zbor.


Predlog inštituta 8. marec med drugim prinaša redefinicijo opredelitve kaznivega dejanja posilstva iz "ne pomeni ne" po sistemu le "ja pomeni ja". Toda predlogi sprememb imajo le malo možnosti za parlamentarni uspeh, saj jih ne podpira pravna stroka. Ta opozarja, da lahko takšna opredelitev vodi tudi v osebne obračune in na obdolženca polaga dokazovanje svoje nedolžnosti, kar je lahko ustavno sporno.

Zato ministrstvo že pripravlja svoj predlog zakona, ki bo kombinacija obeh predlogov in tako zagotavljal ustrezno pravno varstvo vseh udeležencev v postopku.


Vlada svoj predlog novele kazenskega zakonika pošilja v državni zbor. V poglavju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost prinaša spremembe posilstva in spolnega nasilja na način, da za obstoj kaznivega dejanja posilstva ne bo več nujno, da je storilec uporabil silo.

 "Oba predlagana nova odstavka pomenita inkriminacijo posega v spolno samoodločbo osebe brez njene predhodne privolitve, kar je odmik od veljavnega modela prisile. Za obstoj kaznivega dejanja ni več potrebno, da mora storilec uporabiti silo ali zagroziti, in se tudi ne zahteva, da bi se žrtev morala storilcu fizično upirati, saj mora žrtev pred kakršnim koli spolnim dejanjem s tem soglašati in svojo privolitev konkludentno ali z besedami izraziti," piše v sporočilu za javnost po današnji seji vlade.

Privolitev je po predlogu vlade opredeljena kot posledica svobodne volje osebe, kar pomeni, da ne sme biti podrejena kakršnim koli prisilnim okoliščinam v zvezi s svojo voljo.



Pregled policijske statistike zadnjega desetletja kaže, da se je v Sloveniji približno vsak teden zgodilo eno posilstvo, število takšnih kaznivih dejanj pa splošno upada. Bistveno bolj alarmantne pa so ocene nevladnih organizacij, pri Amnesty International tako ocenjujejo, da je neprijavljenih posilstev tudi do desetkrat več, kar pomeni, da je v Sloveniji vsako leto posiljenih približno 300 - 500 žensk.

Preganjanje takšnih kaznivih dejanj je po mnenju nevladnih organizacij v praksi zelo težavno, saj morajo žrtve dokazati, da je bilo posilstvo nedvomno izpeljano mimo njihove volje, same pa se mu morajo aktivno upirati.

Ob tem na Inštitutu 8. marec opozarjajo tudi, da številne ženske v takšni situaciji preprosto otrpnejo in zato ne izrazijo svojega nestrinjanja, zaradi česar posilstva na sodišču pozneje ne morejo dokazati.

Samo "ja pomeni ja"


V izogib takšnim situacijam predlagajo, da mora odločitev za spolni odnos temeljiti na konsenzu vseh udeležencev spolnega akta. V takšnih primerih je namreč zakonsko zaščitena tudi žrtev, ki med napadom otrpne, spi oziroma je v nezavesti in se ne more upirati, česar dosedanja zakonodaja ne dojema kot posilstvo.

Ob tem na inštitutu zanikajo očitke, da bi morali ob takšni definiciji pred spolnim odnosom podpisati pogodbo, temveč zahtevajo le, da se privolitev izrazi na "jasen, navzven prepoznaven način".

Redefinicija posilstva in zaostrovanje kazni


V 170. člen kazenskega zakonika bi tako dodali nov prvi odstavek, ki bi se glasil: "(1) Kdor brez svobodne privolitve osebe drugega ali istega spola doseže (njeno) spolno občevanje ali s tem izenačeno spolno ravnanje, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let."

Dosedanji prvi člen pa se spremeni tako, da se najnižja zagrožena kazen za takšno kaznivo dejanje dvigne iz enega na tri leta zapora:

"(2) Kdor prisili osebo drugega ali istega spola k spolnemu občevanju ali s tem izenačenemu spolnemu ravnanju, tako da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od treh (enega) do desetih let."


Stroka ni navdušena


Težave s pristopom "ja pomeni ja", kot nanje v reviji Pravna praksa opozarja Igor Vuksanović, univ. dipl. pravnik, svetovalec na Ustavnem sodišču RS (Pravna praksa 1-2, 2020, str. 6-8) Klikk za povečavo


Kljub obsežni medijski podpori pa imajo spremembe v obliki, ki jih predlaga Inštitut 8. marec le malo možnosti za uspeh. Ne zagovarja jih pravna stroka, ki se sicer zaveda, da področje potrebuje prevetritev, vendar ne v obliki, kot jo predlaga Inštitut 8. marec.

Kot lahko beremo v mnenju Inštituta za kriminologijo, ki ga je podpisalo 19 sodelavcev inštituta (s prvopodpisanima dr. Mojco Plesničar in dr. Matjažem Ambrožem), se ti zavedajo, da sedanji model prisile, ki kriminalizira le dejanja, storjena na podlagi dovoljšnje sile ali grožnje, potrebuje korekcijo v smeri modela soglasja. Vendar pa bi spremembe, kot jih predlagajo nevladniki, lahko povzročile, da bi se obdolžencu v postopkih zmanjšala pravna varnost, saj je model afirmativnega soglasja v nekaterih primerih težko praktično uporabljiv ali pa povezan z nevarnostjo, da se breme dokazovanja z državnega tožilca (deloma) preloži na obdolženo osebo. Kar je morda lahko všečno, vendar je podajanje takšnih zahtev v neskladju z domnevo nedolžnosti in tudi v neskladju z ustavo.

Zato na Inštitutu za kriminologijo predlagajo korigiran model veta; ta od žrtve zahteva izraz nesoglasja, razen v primerih, ko tega ne morejo izraziti (ko žrtev spi ali v strahu zmrzne).

Inštitut za kriminologijo o razliki med “ja pomeni ja” in “ne pomeni ne”: “V javnosti so se pojavila poenostavljena poimenovanja za dve varianti tega modela: »ne pomeni ne« ter »ja pomeni ja«. V prvi varianti, ki ji strokovno rečemo model veta, je kaznivo tisto spolno ravnanje, v zvezi s katerim žrtev izrazi nedvoumno nesoglasje. To je lahko izraženo verbalno, lahko pa izhaja tudi iz njenega ravnanja –bistveno je, da je nestrinjanje žrtve jasno zaznavno.  drugi varianti, ki jo strokovno poimenujemo model afirmativnega soglasja, pa je kaznivo vsakršno spolno ravnanje, v katerega žrtev aktivno ne privoli. Tudi zahtevana privolitev je lahko verbalna ali izhaja iz ravnanja žrtve–mora pa biti jasno zaznavna."

Žrtev posilstva ne gre mešati z žrtvami nadlegovanja


V mnenju inštituta sicer izpostavljajo tudi drug problem, ki se izpostavlja v tem kontekstu, to je problem spolnega nadlegovanja na fakultetah, pa tudi drugje. Pri tem opozarjajo, da so takšna dejanja pogosto na tako mejnem področju, da jih ne more urediti zgolj kazensko pravo, zato poudarjajo tudi odgovornost (ne le visokošolskih) institucij, da podrobneje uredijo področje takšnih spornih ravnanj.

KOMENTAR: Blaž Čermelj
Nedomišljene spremembe
Posilstva so realnost tudi v slovenski družbi in prav je, da si pred tem nikakor ne zatiskamo oči. Vendar pa je pred kakršnimkoli spreminjanjem kazenskopravne zakonodaje potrebno pomisliti tudi na to, ali se bodo takšne spremembe obnesle v praksi. Kazenska zakonodaja namreč ne sme omogočati zlorab. Ne gre pozabiti, da je prav takšen način definicije posilstva, kot je predlagan v Sloveniji, eden od vzrokov za kalvarijo svetovno znanega žvižgača Juliana Assangea, ki se je v kazenskem postopku znašel prav zaradi obtožb o nekonsenzualnem spolnem odnosu. Proti takšnim obtožbam pa se je kasneje težko braniti. Namesto razjasnitve takšnih dilem se predlagatelji po alibi za svoje predloge zatekajo na področje (domnevnega) spolnega nadlegovanja, kot je bil primer Mie Skerbinac. Vendar pa ta primer nesprejemljivega vedenja profesorja nima nobene zveze s posilstvom. Zato velja bolj prisluhniti stroki, ki utemeljeno predlaga nekatere korekcije zdajšnjega modela in razume, da je človeška spolnost zmes velikega števila sivih polj med ja in ne. Teh pa nikakor ne moremo urejati zgolj z nedomišljenimi dekreti na področju kazenskopravne zakonodaje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike