Računsko sodišče daje napotke za še bolj centraliziran zdravstveni sistem, zdravniki in zdravniške organizacije proti

Slovensko zdravstvo se v tem trenutku bori s hudo kadrovsko podhranjenostjo, ki močno ogroža njegovo normalno delovanje. Tako imamo v Sloveniji zgolj 3,2 zdravnika na 1.000 prebivalcev, Evropsko povprečje je 3,6, v sosednji Avstriji pa imajo kar 5,2 zdravnika na 1000 prebivalcev.

Ob tem je šolanje novih zdravnikov dolgotrajno in drago, tuji zdravniki pa morajo pred delom v Sloveniji opraviti zahteven izpit iz znanja slovenskega jezika.

Svoje mnenje o tem, ali zdravniki učinkovito vstopajo na trg dela, je pred kratkim podalo tudi Računsko sodišče, ki se je kritično odzvalo na nekatere pretekle poteze ministrstva za zdravje, sindikatov in Zdravniške zbornice. Nekaj njihovih odzivov smo zbrali v spodnjem prispevku.

Računsko sodišče je pred dobrima dvema tednoma objavilo poročilo, v katerem ugotavlja, da ne ministrstvo za zdravje ne Zdravniška zbornica ne vesta natančno, koliko specialistov posameznih strok potrebujemo v naslednjih letih, ter obenem nimata prav nobenega plana, na kakšen način jih bosta pridobila. Zato je v sklepu poročila zapisalo, da ne ministrstvo za zdravje ne Zdravniška zbornica Slovenije nista bila učinkovita pri skrbi za učinkovit vstop zdravnikov na trg dela in izboljševanju razmerja med potrebnim in razpoložljivim številom zdravnikov. Očitalo jima je tudi, da “nista poskrbela za ugotavljanje dejanskih potreb po zdravnikih v okviru posameznih specialnosti, niti za ugotavljanje razlogov za njihovo pomanjkanje", zaradi česar težav tudi nista mogla uspešno odpravljati.

V reviziji je opozorilo tudi na sporno določanje obremenitev posameznih zdravnikov, saj je na podlagi sistema glavarinskih količnikov sedaj nagrajen tudi tisti zdravnik, ki ima preseženo število glavarinskih količnikov, a v resnici sploh ne opravlja povečanega obsega dela. Ob tem krivdo za sprejem takšnih normativov pripiše tudi Zdravniški zbornici in sindikatom ter v poročilu zapiše: "Ministrstvo za zdravje pa jih je zaradi sočasnih stavk zdravnikov potrdilo, čeprav so bili pomanjkljivo pripravljeni in čeprav ni proučilo pričakovanih učinkov njihovega sprejetja na vzdržnost zdravstvenega sistema."

Računsko sodišče je v zaključku poročila ministrstvu za zdravje naložilo 9 popravljalnih ukrepov, s pomočjo katerih mora le-to povečati nadzor nad delom in nagrajevanjem zdravnikov in delovanjem zdravstvenega sistema. Ob tem je podalo tudi 9 priporočil, ki se tičejo delitve pristojnosti med ministrstvom za zdravje in NIJZ pri upravljanju evidence zdravstvenih delavcev, popravkov glavarinskega sistema, sprememb pri zaposlovanju tujih zdravnikov, organizaciji zdravniškega dela ...

So za razmere krive tudi zdravniške organizacije?

Krivdo, da bi bili za trenutno stanje krivi tudi sindikati in zdravniške organizacije, v Zdravniški zbornici in sindikatu Fides zavračajo.

Kot je za Domovino pojasnil predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin, imajo standardi za delo zdravnikov, zapisani v Modri knjigi, en sam cilj: "Zagotoviti pogoje za strokovno obravnavo pacienta, v prvi vrsti dovolj časa za bolnika, ki ga zavarovalniški standardi, temelječi na Zeleni knjigi, ki upošteva logiko že zdavnaj preživetega planskega gospodarstva, kot vidimo v praksi, ne zagotavljajo."


Vendar pa ti standardi zaradi neurejenih razmer v slovenskem zdravstvu sploh še ne morejo zaživeti. Ob tem se nam zaradi rigidnosti plačnega sistema dogaja tudi to, da javni zavodi izgubljajo tudi obstoječi kader, ki išče priložnost v bolj atraktivnih delovnih okoljih.

Zdravniška zbornica želi večjo avtonomijo pri specializacijah

Računsko sodišče Zdravniški zbornici sicer ni naložilo nobenih ukrepov. So pa po pregledu revizijskega poročila v njej zanikali trditev Računskega sodišča, da zbornica in ministrstvo nista poskrbela za ugotavljanje dejanskih potreb po zdravnikih, niti za ugotavljanje razlogov za morebitno pomanjkanje zdravnikov v okviru posameznih specialnosti.

Pristojnosti za razpisovanje specializacij so se sicer leta 2017 prenesle na ministrstvo za zdravje. Kot dodajajo v zbornici, razlog za pomanjkanje zdravnikov ni v tem, da zbornica ne bi vedela, koliko specialistov družinske medicine je treba dodatno zagotoviti, temveč to, da je velik del razpisanih mest ostal nezaseden. To kaže na pomanjkanje zanimanja za navedeno specializacijo med mladimi zdravniki, na kar pa zbornica nima vpliva. Eden od pomembnih razlogov, da se mladi zdravniki niso in ne odločajo za to specializacijo, je po mnenju zbornice preobremenjenost zdravnikov družinske medicine z vse več administrativnega dela in birokracije.

V Sloveniji je bilo v letih 2011 do 2020 razpisanih kar 940 mest za specializacijo iz družinske medicine, zasedenih pa le 638. Stanje se je še bolj poslabšalo v zadnjih treh letih, ko je razpisovanje prevzelo ministrstvo za zdravje. To je namreč močno povečalo število specializantskih mest ne le na družinski medicini, temveč tudi na drugih vejah, kar pa je na koncu prineslo še manj vpisanih specializantov na družinsko medicino.

Med specializacijami, kjer je od leta 2011 do 2020 ostalo nezasedenih največ specializacij, so poleg družinske medicine (32 %) še: abdominalna kirurgija (32 %), hematologija (39,5 % ), intenzivna medicina (29 %), internistična onkologija (35,5 %), nefrologija (35,8 %), onkologija z radioterapijo (27 %), otroška nevrologija (84,8 %) in urologija (28,6 %). To pomeni, da so tudi te specialnosti že zelo kadrovsko podhranjene. Stanje pa se vsaj v naslednjih 5 letih ne bo izboljšalo, kvečjemu se bo primanjkljaj specialistov še povečeval, ob tem opozarjajo v Zdravniški zbornici. V njej si prizadevajo tudi, da bi razpisovanje specializacij že kmalu prešlo nazaj pod okrilje Zdravniške zbornice, saj v preteklosti, ko je te razpisovala sama, tako velikih neskladij ni bilo.

Centralno-plansko vodenje zdravstva mora postati preteklost

Komentarja ministrstva za zdravje zaenkrat še nimamo, so pa na ministrstvu v devetdesetih dneh dolžni pripraviti odzivno poročilo. Za komentar smo povprašali tudi nekatere vidne slovenske zdravnike z različnih področij.

Ti kritiki računskega sodišča praviloma ne oporekajo. Se pa s sodiščem v večini ne strinjajo pri usmeritvi, kako naprej.

Iz revizije računskega sodišča namreč izhaja, da odgovorne institucije vidijo rešitev za slovensko zdravstvo v še večji centralizaciji zdravstvenega sistema. Tako bi moralo ministrstvo za zdravje po mnenju računskega sodišča še natančneje bdeti nad številom kadrov v slovenskem zdravstvu in nad samo organiziranostjo zdravstvenega sistema.

Toda glede na pretekle izkušnje je jasno, da ministrstvo nad slovenskim zdravstvom nikoli ne bo imelo polnega pregleda. Po njihovem mnenju bi bilo ustrezneje, da se v slovenskem zdravstvenem sistemu končno zgodi decentralizacija.

Velika težava namreč je, da direktor posameznega zdravstvenega zavoda nima nobene besede pri tem, kakšne bodo plače njegovih zaposlenih, niti tega, koliko zaposlenih na posameznem področju ima.

S tem se strinja tudi specializant infektologije iz celjske bolnišnice dr. Federico Potočnik, ki pravi, da v sistemu sploh ne potrebujete toliko nadzora, če prej poskrbite, da vam sistem deluje na nižjih področjih. Zato je ena od prvih rešitev to, da začnejo ustanove same upravljati s svojim denarjem. Zavod za zdravstveno zavarovanje namreč pogosto stiska tam, kjer se ne da več stiskati.

Ob tem omeni, da je zdajšnji način skrajševanja čakalnih vrst, kot sta si ga po sili razmer zamislila zdravstvena zavarovalnica in ministrstvo za zdravje, pravzaprav pripeljal do tega, da so nagrajeni tisti, ki imajo dolge čakalne vrste. Kar pomeni, da še spodbujamo nastanek dolgih čakalnih vrst.

K temu dodaja, da infektologi nimajo čakalnih vrst, ker si tega preprosto ne morejo privoščiti, saj bi ljudje umirali. Zato dodaten denar za takšne dejavnosti, kjer le-te so, preprosto ni fer.