Poročilo RKC: večina trendov še vedno navzdol, število nedeljnikov prvič padlo pod 200 tisoč

Letno poročilo katoliške Cerkve na Slovenskem za leto 2019 glede statistik, kar pač te povedo, ni nič kaj bolj optimistično kot poročila iz prejšnjih let. Število krščenih, birmanih, cerkveno poročenih, rednih obiskovalcev svetih maš ... še vedno pada, edini stabilni trend so še cerkveni pogrebi. 

Nekoliko bolj spodbudni so trendi pri vključenosti mladih v oratorijske programe in med skavte.

Trendi sicer v Sloveniji niso bistveno drugačni kot druge v Evropi, pri čemer po nekaterih kazalnikih v pozitivno smer odstopata Poljska in Hrvaška. 

Število katoličanov, skupaj z večanjem svetovnega prebivalstva, sicer narašča, a v deležu prebivalstva je več kot polovičen le še v Južni Ameriki (skupaj s Severno in Srednjo imajo 64 % katoliškega prebivalstva, s tem, da ja katoličanov v ZDA okoli 20 %). Evropa ima že manj kot 40 % katoliškega prebivalstva, Oceanija dobro četrtino, Afrika slabo petino, Azija dobre 3 %. Med vsemi prebivalci na svetu je katoličanov slabih 18 %.

V Sloveniji je po cerkveni evidenci delež katoličanov še vedno 72 %, a pri krstih, birmah in cerkvenih porokah se kaže, da je realno precej nižji.

Krščenih je denimo zgolj še dobra polovica vseh rojenih otrok v Sloveniji, cerkveno se poroči zgolj še 37 % parov, število rednih nedeljskih obiskovalcev svetih maš pa je v zadnjih petih letih padlo za 20.699 oseb in se spustilo pod 200 tisoč (196.702).

Podobno velja tudi za rojene otroke znotraj zakonske zveze - takšnih je zgolj še 42 %



"Število krstov, prvih obhajil in cerkvenih porok se zmanjšuje tudi v ostalih evropskih
državah, zato lahko govorimo o splošnem pojavu, ki je zajel staro celino. Povsem
drugačno sliko ponuja krščanstvo v Aziji, Afriki in Južni Ameriki, kjer je gibanje ravno
obratno," navajajo v poročilu.

Vse manj tudi duhovnikov in novomašnikov

V Sloveniji pada tudi število škofijskih in redovnih duhovnikov. Leta 2019 je v šestih (nad)škofijah delovalo 14 (nad)škofov, 1.014 škofijskih in redovnih duhovnikov, 443 redovnic, 647 laiških katehistinj in katehetov ter 37 stalnih diakonov. V letu 2019 je imela Cerkev na Slovenskem 50 misijonarjev in misijonark v 27 državah na 4 celinah.

Število redovnikov je bilo še pred desetletjem čez 900, zdaj 756. Število škofijskih duhovnikov je bilo še leta 2009 861, danes pa jih je 743. Povečalo pa se je število redovnih duhovnikov, ki delujejo v škofiji in sicer iz 205 v 2009 na 271 v 2019.

Novomašnikov v Sloveniji je bilo v 2019 samo 6, kar je najmanj od 2. svetovne vojne.

Število škofijskih duhovnikov upada tudi v sosednjih državah in državah Vzhodne
Evrope, razen na Hrvaškem in na Poljskem, kjer je v desetletju 2008-2018 opaziti
pozitiven trend. V analiziranem obdobju se je število škofijskih duhovnikov v Sloveniji
zmanjšalo za 13 %, v Evropi za 10,2 %, medtem ko je na Poljskem poraslo za 1,8 %, na Hrvaškem pa kar za 5,9 %.

Pozitivnejši trendi pri vključenju otrok in animatorjev v oratorije

Kar se statistike tiče, pa ni vse povsem črno. Cerkev, oziroma župnije očitno delajo nekaj prav na področju animiranja in vključevanja otrok v oratorije. Število udeležencev je od leta 2014 do danes močno poraslo tako med otroci kot pri vključenih animatorjih.



S porastom članov se lahko pohvali tudi skavtsko gibanje. Vseh skavtov, od otrok do odraslih, je v 2020 5.330, kar je dobrih tisoč več kot pred desetletjem.

Pa financiranje Cerkve in njenih dejavnosti?

Sicer obsežno poročilo je najbolj splošno in na videz pomanjkljivo ravno v poglavjih o financiranju katoliške Cerkve v Sloveniji. Poročilo navaja, da so glavni vir prihodkov prostovoljni darovi vernikov, ki so namenjeni bogoslužju, katehezi, vzdrževanju duhovnikov ... pa tudi vzdrževanju stavb, sakralne kulturne dediščine in drugim materialnim stroškom.

Od države Cerkev preko javnih razpisov prejema sredstva za "dejavnosti, ki so družbeno in splošnokoristne", (npr. vzdrževanje in obnova sakralne kulturne dediščine nacionalnega
pomena, karitativna dejavnost in socialna pomoč, arhivi, šolstvo ipd.). Ministrstvo za kulturo namenja tudi državno finančno pomoč za plačilo prispevkov verskim uslužbencem. Do nedavnega je država pokrivala 48 % prispevkov od povprečne plače, po spremembi v PKP 7 pa je ta strošek iz državnih virov krit v celoti.

Tretji vir prihodkov so donacije 0,5 % od dohodnine, ki jo lahko kateremu od 1.102 cerkvenih pravnih oseb namenijo davčni zavezanci. V letu 2019 so razne škofije, župnije, redovi ... skupaj prejele slabih 223 tisoč evrov tovrstnih donacij.

Kdo so znotraj Cerkve glavni prejemniki teh sredstev, ni znano, saj v poročilih in drugih javno objavljenih dokumentih že nekaj let ni več na voljo pregleda finančnega poslovanja po škofijah.

Prav tako nikjer v poročilu kot cerkveni vir niso navedeni prihodki od podjetij v lasti cerkvenih pravnih oseb. Za primer navedimo podjetje Metropolitana d.o.o., ki je v 100 % lasti Ljubljanske nadškofije in upravlja s cerkvenimi gozdovi. V letu 2018 je podjetje s 14 zaposlenimi ustvarilo dobrih 14 milijonov prihodkov ter 7,3 milijona evrov čistega dobička. V kakšne namene so bila ta sredstva porabljena, iz Letnega poročila katoliške Cerkve ni razvidno, oziroma potencialni prihodek iz delovanja tovrstnih podjetij med finančnimi viri sploh ni naveden. Enako velja za sredstva, Cerkvi vrnjena iz denacionalizacijskih postopkov.