Poročilo RKC: največji osip vernikov v ljubljanski in koprski škofiji, ponekod številke spodbudnejše
POSLUŠAJ ČLANEK
Aktivnih vernikov Katoliške cerkve v Sloveniji je vse manj. Čeprav se v cerkveni statistiki še vedno tolažijo z 72 % deležem katoličanov med slovenskimi prebivalci (sklepajoč po krstih), je aktivnih nedeljnikov zgolj še okrog 10 % prebivalstva. Kot kaže Letno poročilo Katoliške cerkve 2019, se padajoči trendi nadaljujejo tudi pri krstih, obhajilih, birmah in porokah.
Obstajajo pa razlike med škofijami. Medtem ko so v ljubljanski nadškofiji praktično vse številke črne (oziroma, lahko bi rekli tudi rdeče), podobno tudi v koprski, pa so denimo krivulje navzdol ponekod bolj položne, denimo v celjski in mariborski nadškofiji. Število cerkvenih porok na Štajerskem celo narašča.
Konec leta 2017 je bilo na svetu 1.313 milijarde katoličanov, oziroma dobrih 14 milijonov več kot leto pred tem. V istem obdobju je svetovno prebivalstvo naraslo za 56 milijonov, torej na 7,4 milijarde.
Najvišji delež Katoličanov ostaja v Ameriki (64 % prebivalstva), v Evropi jih je slabih 40 %.
Število duhovnikov na svetu je bilo konec leta 2017 414.582, oziroma 387 manj kot leto pred tem. Največji upad, kar za 2946, je v letu dni doživela Evropa. Število bogoslovcev se je na svetovni ravni zmanjšalo za 832 in znaša 115.328. Število se je povečalo samo v Afriki in Oceaniji. Evropa ima 401 bogoslovca manj kot leto pred tem.
Po cerkveni statistiki je bilo v Sloveniji januarja 2018 72,74 % delež katoličanov. V desetletju 2008-2018 se je število katoličanov zmanjšalo za 68.926 oseb. Ta podatek se odraža pri krstih, saj se je njihovo število med letoma 2008 in 2018 zmanjšalo za 2.909 oz.
za 21,38 %. V istem obdobju je število duhovnikov v Sloveniji upadlo iz 1147 na 1020.
V desetih letih se je razmerje med rojstvi in krsti znižalo iz 65,81 % na 53,90 %. Ob upadanju števila krščenih otroka pa narašča število krstov odraslih oseb, oziroma katehumenov. Iz številke okoli 300 v začetku minulega desetletja se v zadnjih treh letih krsti med 600 in 700 odraslih oseb letno.
Najbolj je število krstov upadlo v Ljubljanski nadškofiji (iz 4.795 na 3.100), nekako najbolj stabilno pa je v Celjski škofiji (iz 2070 na 1802).
Upada tudi število birm in sicer je v obdobju 2008–2018 iz 12.707 prešlo na 9.050 birmancev. Število birmancev upada približno enakomerno po vseh škofijah.
Zmanjšalo pa se je tudi število sklenjenih krščanskih zakonov, in sicer s 3.313 leta 2008 na 2.778 v letu 2018. V analiziranem obdobju se je odstotek sklenjenih cerkvenih porok glede na civilne na letni ravni znižal z 49,43 % na 38,29 %. Še leta 2005 pa je bil ta delež 60 %.
Zanimivo pa je, da število cerkvenih porok ne upada povsod po Sloveniji. Medtem ko velik desetletni padec beležita predvsem ljubljanska nadškofija (iz 1.224 na 8.67) in koprska škofija (iz 447 na 258), so v celjski škofiji (iz 416 na 481) in mariborski nadškofiji (iz 645 na 664) cerkvene poroke v porastu.
Zadnja leta pa stagnira odstotek otrok, rojenih zunaj zakonske zveze. Medtem ko je od leta 2000 do 2010 poskočil s 37 na 56 odstotkov, se je v naslednjem desetletju ustalil okrog takšnega deleža.
Je pa cerkvenim statistikom letos uspelo pridobiti podatke o nedeljnikih za vse škofije, na podlagi katerih ugotavljajo, da se je verska praksa med slovenskimi verniki v obdobju med letoma 2015 in 2018 spremenila.
Število nedeljnikov je upadlo za skoraj 17.000, toda kljub temu po njihovem prepričanju podatki potrjujejo, da je slovenskim vernikom nedeljska maša pomembna in predstavlja enega osrednjih trenutkov njihovega verskega življenja.
V Sloveniji je tako leta 2018 še 200.732 rednih nedeljskih obiskovalcev svetih maš, oziroma okrog 10 odstotkov prebivalstva. Številka iz leta v leto upada. Še leta 2015 jih je bilo za dobrih 17 tisoč več. Število nedeljnikov približno enakomerno upada po vseh škofijah.
Obstajajo pa razlike med škofijami. Medtem ko so v ljubljanski nadškofiji praktično vse številke črne (oziroma, lahko bi rekli tudi rdeče), podobno tudi v koprski, pa so denimo krivulje navzdol ponekod bolj položne, denimo v celjski in mariborski nadškofiji. Število cerkvenih porok na Štajerskem celo narašča.
Konec leta 2017 je bilo na svetu 1.313 milijarde katoličanov, oziroma dobrih 14 milijonov več kot leto pred tem. V istem obdobju je svetovno prebivalstvo naraslo za 56 milijonov, torej na 7,4 milijarde.
Najvišji delež Katoličanov ostaja v Ameriki (64 % prebivalstva), v Evropi jih je slabih 40 %.
Število duhovnikov na svetu je bilo konec leta 2017 414.582, oziroma 387 manj kot leto pred tem. Največji upad, kar za 2946, je v letu dni doživela Evropa. Število bogoslovcev se je na svetovni ravni zmanjšalo za 832 in znaša 115.328. Število se je povečalo samo v Afriki in Oceaniji. Evropa ima 401 bogoslovca manj kot leto pred tem.
Krsti, birme, poroke, nedeljniki ... v Sloveniji
Po cerkveni statistiki je bilo v Sloveniji januarja 2018 72,74 % delež katoličanov. V desetletju 2008-2018 se je število katoličanov zmanjšalo za 68.926 oseb. Ta podatek se odraža pri krstih, saj se je njihovo število med letoma 2008 in 2018 zmanjšalo za 2.909 oz.
za 21,38 %. V istem obdobju je število duhovnikov v Sloveniji upadlo iz 1147 na 1020.
V desetih letih se je razmerje med rojstvi in krsti znižalo iz 65,81 % na 53,90 %. Ob upadanju števila krščenih otroka pa narašča število krstov odraslih oseb, oziroma katehumenov. Iz številke okoli 300 v začetku minulega desetletja se v zadnjih treh letih krsti med 600 in 700 odraslih oseb letno.
Najbolj je število krstov upadlo v Ljubljanski nadškofiji (iz 4.795 na 3.100), nekako najbolj stabilno pa je v Celjski škofiji (iz 2070 na 1802).
Upada tudi število birm in sicer je v obdobju 2008–2018 iz 12.707 prešlo na 9.050 birmancev. Število birmancev upada približno enakomerno po vseh škofijah.
Zmanjšalo pa se je tudi število sklenjenih krščanskih zakonov, in sicer s 3.313 leta 2008 na 2.778 v letu 2018. V analiziranem obdobju se je odstotek sklenjenih cerkvenih porok glede na civilne na letni ravni znižal z 49,43 % na 38,29 %. Še leta 2005 pa je bil ta delež 60 %.
Zanimivo pa je, da število cerkvenih porok ne upada povsod po Sloveniji. Medtem ko velik desetletni padec beležita predvsem ljubljanska nadškofija (iz 1.224 na 8.67) in koprska škofija (iz 447 na 258), so v celjski škofiji (iz 416 na 481) in mariborski nadškofiji (iz 645 na 664) cerkvene poroke v porastu.
Zadnja leta pa stagnira odstotek otrok, rojenih zunaj zakonske zveze. Medtem ko je od leta 2000 do 2010 poskočil s 37 na 56 odstotkov, se je v naslednjem desetletju ustalil okrog takšnega deleža.
Je pa cerkvenim statistikom letos uspelo pridobiti podatke o nedeljnikih za vse škofije, na podlagi katerih ugotavljajo, da se je verska praksa med slovenskimi verniki v obdobju med letoma 2015 in 2018 spremenila.
Število nedeljnikov je upadlo za skoraj 17.000, toda kljub temu po njihovem prepričanju podatki potrjujejo, da je slovenskim vernikom nedeljska maša pomembna in predstavlja enega osrednjih trenutkov njihovega verskega življenja.
V Sloveniji je tako leta 2018 še 200.732 rednih nedeljskih obiskovalcev svetih maš, oziroma okrog 10 odstotkov prebivalstva. Številka iz leta v leto upada. Še leta 2015 jih je bilo za dobrih 17 tisoč več. Število nedeljnikov približno enakomerno upada po vseh škofijah.
Zadnje objave
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ustavite levico
24. 4. 2024 ob 6:00
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
12 komentarjev
benedikt007
77letni vojni Weteran, 24ti dan brez hraneee... https://facebook.com/photo.php?fbid=10208080891336169&set=p.10208080891336169&type=3&theater
benedikt007
https://facebook.com/photo.php?fbid=10208080891336169&set=p.10208080891336169&type=3&theater
jeremias
Vsaka "močna" institucija kmalu pridobi veliko pristašev, ko ošibi pa ostanejo le tisti, ki so resnično prepričani. Čeprav Cerkev ni zgolj institucija je princip podoben. To, da je nekoč bilo toliko in toliko porok, krstov, nedeljnikov, itd. zdaj pa toliko manj po mojem mnenju pomeni le to, da se stanje prečiščuje. Vsi tisti, ki so bili zraven iz navade, tradicije, strahu ali koristi se postopoma oddaljujejo in gredo tja, kjer se jim obeta boljša paša. Kdor vero doživlja kot oseben odnos do nadnaravnega pa bo v Cerkvi vedno našel svoje mesto. Realno gledano: število bo še padlo in nič ni narobe s tem. Nekdo je menda rekel, da je malo kvasa dovolj, da prekvasi celo testo...
irena
Življenja Svete Trojice se ne da ujeti v nobeno človeško inštitucijo. Rešitev je edino, da kristjani pustimo, da nas vodi in prečiščuje Sveti Duh, ta edini pričuje za Kristusa (in njegovo nebesto Cerkev) tako da ga naredi vabljivega in privlačnega. Cerkev mora postati, in tudi že postaja, pričevalka vesele novice Evangelija, Kristusova. Cerkev kot neka paradržavna človeška struktura mora in tudi že je izgubila na moči, v ospredje mora priti Kristus. Največje bogastvo Cerkve je pa itak njena velika množica revežev.
ales
In trend se bo nadaljeval dokler bomo Slovenci za škofe imeli farizeje ter "kruhoborce", in temu primerno "vodeno" duhovščino. Na duhovnikih vera stoji ali pade.
Prav nobena levica, nobena šola, noben medij ni kriv za te trende! V času najhujšega komunizma so bile cerkve polne in krščeni celo otroci ortodoksnih levičarjev. Imeli pa smo škofa Volka in podobne stebre.
RKC, bo potrebno pomesti pred svojim pragom. Vse ostalo so le izgovori in metanje peska v oči.
Franc2015
Aleš, zanimivo, povsem enako je v neformalnem pogovoru zadnjič dejal naš župnik - da so škofje tam po osamosvojitvi zaspali ... se zanašali na to, da smo "katoliški narod". Zdaj pa žanjejo rezultate takšnega pristopa ...
debela_berta
pisec članka, v ameriki NI niti približno takšnega odstotka katoličanov. ali si slabo prevedel članek ali pa zavajaš... a ameriki so daleč najbolj glavni protestanti, katolikov pa je krepko več kot polovica manj...
Janez321
Samo slepci in tisti, ki hočejo biti slepi, ne vidijo nobene korelacije med II. Vatikanskim koncilom in temi poraznimi statističnimi podatki.
miha.curk
Če pogledate graf novomašnikov, je število po 2 vk močno poskočilo, tako da se je treba malo bolj resno lotiti ozadja. Ni bil 2 vk edina sprememba, ki se je zgodila v tistem času.
Jože Kurinčič
Spoštovani uredniki,
zakaj RKC, saj se naša cerkev imenuje Katoliška cerkev in ne RKC, kakor jo imenujejo luteranci in slovenski liberalci. Seveda v želji, da nam sporočijo, da gre za neko tujo, "rimsko" ustanovo, daleč od "naprednega" nemštva in slovenstva. Zakaj sprejeti govorico nasprotnikov cerkve in se samoomejevati?
Pa dobro v novem letu!
IgorP
Jože Kurinčič To je RKC(rimokatoliška cerkev), ker Luteranov in pravoslavcev ne vodi Rim!!!! In če se cerkev vodi iz Rima, potem je v državi tuja!!!!
benedikt007
Valvasor, pouzemajoch Casidorja pishe: Teodorikus pusti na kranskem, KATOLISHKE KRISTJANE nedotaknjene.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.