Poročilo računskega sodišča nič o korupciji, več o nepripravljenosti na krizo in neučinkovitosti nabave v izrednih razmerah

Vir foto: Zdravko Počivalšek Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Računsko sodišče je danes tudi uradno objavilo svoje poročilo o učinkovitosti nabave zaščitne in medicinske opreme za obvladovanje širjenja novega koronavirusa. Glavna ugotovitev poročila je, da pri tem vlada, ministrstva za zdravje, gospodarstvo in obrambo ter zavod za blagovne rezerve niso ravnali učinkovito. Od preiskovanih deležnikov je sodišče zato zahtevalo popravljalne ukrepe.

Čeprav se je v zvezi s poročilom dolgo šušljalo, da je močno obremenjujoče za gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, pa ga omenja le na dveh mestih. Ta v svoji izjavi po objavi poročila tako ocenjuje, da ga slednje razbremenjuje vseh sumov korupcije.


Poročilo se večinoma izogiba iskanju osebne odgovornosti, tako npr. pri poročilu o sporni nabavi ventilatorjev Belavista ni omenjeno, da je posel podpisal Ivan Gale (ta v 252-stranskem poročilu sicer ni omenjen nikjer).

Je pa predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel danes za STA dejal, da po njihovi oceni 13 poslov toliko odstopa od običajnih poti sklepanja pogodb, da so o njih seznanili policijo in KPK. Katere so te in kdo so podpisniki, Vesel ni povedal.

Šarčevi se niso učinkovito odzvali na prihajajočo krizo


Računsko sodišče ugotavlja tudi, da je Ministrstvo za zdravje v obdobju pred prisego Janševe vlade sicer učinkovito (sproti in celovito) spremljalo razvoj širjenja nalezljive bolezni covid-19 v svetu, Evropi in sosednjih državah, vendar pa se na pridobljene informacije in opozorila ni dovolj učinkovito (pravočasno in vsebinsko) odzivalo. Po njihovo bi namreč morali nemudoma pripraviti različne možne scenarije širjenja nalezljive bolezni in oceniti potrebo po nabavi nujno potrebne zaščitne in medicinske opreme.

A podlag za vse to nova vlada ob praznih skladiščih ni podedovala.

Neučinkovito naročanje v izrednih okoliščinah


Kot poudarjajo na Računskem sodišču, je ta institucija pri pripravi poročila upoštevala, da so v obdobju, v katerem so revidiranci nabavljali zaščitno opremo, v svetu vladale izredne razmere. Te so se kazale zlasti v velikem pomanjkanju že omenjene opreme, težava pa je bila tudi ocena, kakšno stopnjo in obseg obolevnosti je zaradi covid-19 pričakovati v Sloveniji.

Kljub tem olajševalnim okoliščinam pa revidiranci - to so Vlada, ministrstva za zdravje, gospodarstvo in obrambo ter zavod za blagovne rezerve - po mnenju Računskega sodišča niso bili učinkovito organizirani, zato "postopki javnega naročanja niso bili izvedeni v skladu z načeli transparentnosti, učinkovitosti in enakopravne obravnave ponudnikov zaščitne in medicinske opreme, postopki pa so bili v nekaterih primerih izvedeni tudi v neskladju s predpisi in drugimi akti".

Pri tem računsko sodišče vladi, zavodu za blagovne rezerve in medresorski delovni skupini, ki je pregledovala ponudbe, očita, da v obdobju od 14. 3. do 1. 6. 2020 niso zagotovili, da bi sistem sklepanja pogodb temeljil izključno na popolnih ponudbah. Zavod je tako sklenil številne pogodbe tudi na podlagi ponudb, ki niso bile popolne, v treh primerih pa se je zgodilo tudi, da je bila pogodba sklenjena, čeprav zavod zanje sploh ni pridobil uradne ponudbe.

Prav tako vlada ob ustanovitvi medresorske delovne skupine ni zagotovila sistema, po katerem bi lahko zavod sklepal pogodbe le na podlagi ponudb, ki jih je predhodno pregledala medresorska delovna skupina, zaradi česar je zavod nekaj pogodb sklenil zgolj na podlagi lastne presoje oziroma presoje ministrstva za gospodarstvo. Računsko sodišče Zavodu za blagovne rezerve očita tudi, da je sklenil nekaj pogodb po manj ugodnih pogojih, kot so izhajali iz ponudb, ki so bile podlaga za njihovo sklenitev ter da je s podpisovanjem aneksov k pogodbam nadaljeval tudi potem, ko je vlada že preklicala epidemijo, v državi pa je že bilo dovolj zaščitne opreme.

Računskemu sodišču se zdi problematično tudi naročanje zaščitne opreme brez ustreznih certifikatov, vendar ob tem velja omeniti, da so takšno opremo morale naročati tudi druge države.


O aferi ventilatorji


Posebno pozornost je Računsko sodišče posvetilo aferam, ki so povezane z nabavo medicinskih ventilatorjev.

Računsko sodišče med drugim tako ugotavlja, da v Sloveniji do 31. 3. 2020 sploh nismo imeli podatkov, koliko ventilatorjev imamo v državi na voljo, ministrstvo pa je kljub temu prva dva dodatna ventilatorja nabavilo že 18 dni pred tem, pet dni kasneje pa v štirih različnih pogodbah naročilo še 326 dodatnih.

Ob tem nekateri ventilatorji brez nakupa dodatne opreme niso bili primerni za predihavanje bolnikov s covidom (Siriusmed), del teh pa je bil v državo uvožen brez ustreznih dovoljenj (Bellavista), zaradi česar jih kasneje niso smeli uporabljati.

Sodišče vladi naložilo popravljalne ukrepe


Zaradi vseh nepravilnosti je računsko sodišče revidirancem naložilo popravljalne ukrepe.

Vlada tako mora poskrbeti za spremembe in dopolnitve predpisov načrtovanja in izvajanja, da bo v izrednih okoliščinah, ko državne zaloge ne bodo zadoščale, natančno določen potek aktiviranja deležnikov ter ugotavljanja zalog blaga, sistem ocenjevanja potreb po blagu ter postopek sprožitve in izvedbe njegovih nabav.

Zavod pa mora računskemu sodišču izkazati, da je zagotovil ustrezno evidentiranje svojih zalog ter da bo njihovo stanje sledilo vrstam in količinam, določenim v petletnem programu blagovnih rezerv.

Počivalšek: Poročilo ne pritrjuje natolcevanjem o korupciji


Medtem se je na poročilo že odzval gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je v preteklih dneh Računsko sodišče že pozval, naj poročilo čim prej javno objavi, da se bo lahko tudi uradno odzval na vse informacije, ki krožijo v javnosti.

V svojem odzivu je tako poudaril, da se strinja z oceno, da Slovenija na krizo ni bila sistemsko pripravljena. Zato je njegovo ministrstvo takoj pristopilo h kriznemu upravljanju.

Kljub neučinkovitemu sistemu in vsesplošnemu strahu pred italijanskim scenarijem nam je tako uspelo zagotoviti dovolj zaščitne opreme.



Ob tem zanika, da bi ministrstvo medicinske ventilatorje naročalo samovoljno, pač pa je za tem stala ocena medicinskih strokovnjakov. Vloga ministrstva pri vsem tem je bila po njegovem zgolj pospešiti proces nabave, kar so na ministrstvu tudi naredili.



Na koncu pa sklene, da poročilo v ničemer ne potrjuje natolcevanj opozicije in nekaterih medijev o korupciji.

KOMENTAR: Blaž Čermelj
Sistemski kaos
Slovenija je zdravstveno krizo povezano s pandemijo covid-19 pričakala sistemsko popolnoma nepripravljena, pri čemer je v naši državi kriza vpadla ravno v obdobje, ko se je prejšnja vlada poslavljala, istočasno pa nova še ni prisegla. Zaradi tega je bilo delovanje številnih institucij močno okrnjeno. Zaradi kontinuitete na gospodarskem ministrstvu je velik delež upravljanja s krizo prevzelo prav to ministrstvo (čeprav ta ni primarno sodila pod njegov delokrog). Pri tem je bilo ministrstvo po eni strani zelo uspešno, saj državi zaščitne opreme ni zmanjkalo, po drugi strani pa je dogajanje zaznamoval kaos na področju pregledovanja in sklepanja ponudb. Vendar pa se ob branju poročila Računskega sodišča ni mogoče izogniti občutku, da so (kot je v Sloveniji običajno) na koncu glavni "bebci" izpadli tisti, ki so krizo reševali, glavni junaki pa tisti, ki so jim, potem ko so sami tik pred njo pobegnili s položajev in državo nanjo pustili popolnoma nepripravljeno, nato iz udobnih foteljev gledali pod prste. In jim za nameček vsepovprek očitali korupcijo in druge zle namene.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike