Poročilo o vladavini prava razočaralo tiste, ki trdijo, da Janša uvaja represivni režim

Protest na kolesih proti vladi 15.5.2020. Foto: Peter Merše
V začetku tega tedna je Evropska komisija objavila letno poročilo o stanju vladavine prava v Evropski uniji. V evropskih časopisih in častnikih je bilo prelitega velika črnila o Poljski in Madžarski, še posebej v luči zadnje afere, v kateri je bilo ugotovljeno, da naj bi madžarska vlada uporabljala program Pegasus za sledenje neodvisnim medijem in nekaterim opozicijskim politikom. V Sloveniji so se mediji večinoma osredotočili na poročilo stanja vladavine prava pri nas, kar so Socialni demokrati (SD) takoj izrabili za še enega od mnogih napadov na vlado, čeprav poročilo vsebuje tudi pozitivne ugotovitve o stanju v Sloveniji.




Posnetek komentarja Petra Jermana je na voljo na koncu prispevka.




Del poročila, ki je posvečen Sloveniji, ni obsežen niti kritičen, saj vsebuje uravnoteženo število pohval in opozoril. Pozitivno intonirani del poročila je posvečen vplivu epidemije Covid-19 in posledičnih omejitev na stanje vladavine prava. Seveda je v očeh Evropske komisije STA največji problem, manj kot problematika imenovanja državnih tožilcev in ne-imenovanja evropskih delegiranih tožilcev. Poleg tega poročilo omenja dolgoročne izzive na področju boja proti korupciji, kjer je sicer Slovenija izboljšala svojo situacijo, čeprav ji po mnenju Komisije še vedno ne uspeva učinkovito izvajati protikorupcijske zakonodaje.

Na področju medijev poročilo omenja spor med UKOM in STA, ki še kar naprej slabša odnose med javnimi mediji in vlado. Hkrati pa poročilo spodbuja poskuse za zvišanje transparentnosti lastništva medijev, ki jih je vlada vključila v predlog Zakona o medijih.
Večji problem je interpretacija tega poročila s strani medijev in določenih političnih strank, ki citirajo le nekatere dvoumne stavke, ki jih uporabljajo za politične namene.

Mediji napihujejo temne plati poročila


Objektivno gledano je poročilo precej natančno in se skuša izogibati političnim oz. ideološkim temam. Čeprav omenja resnične težave, za katere bi bilo dobro, da bi slovenska politika zanje našla dolgoročne rešitve, pa poročilo vsebuje tudi svoj delež pohval in opazuje določene pozitivne trende.

Večji problem je interpretacija tega poročila s strani medijev in določenih političnih strank, ki citirajo le nekatere dvoumne stavke, ki jih uporabljajo za politične namene. Pri tem se lepo vidi, kako mediji ne omenjajo opozoril o (ne)transparentnosti lastništva medijev, saj bi to neposredno škodovalo ugledu levih medijev, ki so del Odlazkovega imperija.

Podobno velja za ugotovitve poročila, da sta se vlada in pravosodni sistem spodobno odzvala na izzive, ki jih je prinesla epidemija COVID-19. Evropska komisija še posebej vidi v pozitivni luči odločitve ustavnega sodišča na vladne ukrepe proti epidemiji in vladne odgovore nanje. Zaradi tega ni lepo videti, kako je bilo v večji meri objektivno poročilo perverzno interpretirano kot političen napad na vlado.

Evropska kriza vladavine prave


Kakorkoli je stanje vladavine prava v Sloveniji, je generalna ocena za vso Evropsko unijo bolj slaba. Določeno število vlad je izrabilo epidemijo za omejitev medijske svobode. V medijih se seveda največkrat omenja Madžarsko in Poljsko, a v resnici se je stanje tudi poslabšalo v Zahodni Evropi.

V Španiji je pravosodni sistem pred kratkim brez pravega razloga začel kazenski proces proti nekaterim Kataloncem, ki so bili blizu ali člani prejšnje katalonske vlade. Po drugi strani je v Franciji vlada sprejela globalni varnostni zakon, ki resno omejuje delovanje novinarjev na ulicah, še posebej preiskovanje dela policistov. Umor znanega novinarja, ki je preiskoval delovanje organiziranega kriminala na Nizozemskem, je povečal skrb skrbi v zvezi s situacijo v tej pomembni članici EU.

Situacija je torej zaskrbljujoča tako v tujini kot doma, kar pa ne pomeni, da Sloveniji ni treba rešiti svojih dolgoletnih problemov na področju vladavine prava.

Kratkoročni ministri ne bodo rešili dolgotrajnih problemov


Kot smo že omenili, poročilo Evropske komisije večkrat omenja dolgoročne izzive, s katerimi se sooča slovensko pravosodje, kot so npr. slabi rezultati na področju kazenskega pregona ekonomskega kriminala in sodno onemogočanje javne dostopnosti sodb slovenskih sodišč. Iskreno povedano, ti problemi niso posledica delovanja trenutne vlade, ampak krivde vse slovenske politike zadnjih trideset let, ki ni hotela ali ni imela moči zato, da bi se lotila težke reforme sodnega sistema. Kljub temu je treba priznati, da aktualni vladi na področju pravosodja ni uspelo izvesti potrebnih korakov, ker ima, kar je povsem razumljivo, druge prioritete.

Poleg epidemije Covid-19, je treba tudi priznati, da prejšnja pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič pri svojem delu ni bila učinkovita. Sedanji minister pa po odstopu državnega sekretarja dr. Anžeta Erbežnika verjetno v kratkem času, ki ga ima na voljo, ne bo kos najpomembnejšim problemom, kar napoveduje, da do konca mandata te vlade ne bomo videli potrebnih sprememb v našem pravosodju – vsaj dokler bo pravosodno ministrstvo pripadalo kadrovsko in vsebinsko izčrpani SMC.

Če želimo videti resnične premike na tem področju, bo morala pravosodni resor prevzeti resnejša stranka z boljšim ministrom ali ministrico.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike