Poročilo o vladavini prava: pritiski na novinarje in manj demokracije?

Uredništvo

vir: posnetek zaslona, Euractiv
POSLUŠAJ ČLANEK
Evropska komisija je danes predstavila drugo letno porčilo o vladavini prava v državah članicah. Poročilo naj bi predstavljalo konsolidacijo in poglobitev prvega poročila in kot tako pripomoglo k preprečevanju težav v prihodnosti.

Poročilo se osredotoča na pravosodne sisteme držav, boj proti korupciji, medijsko svobodo ter sistem "zavor in ravnovesij". Kritiki opozarjajo, da zgolj povzemanje stanja brez predlaganih konkretnih rešitev ne bo kaj dosti pripomoglo k izboljšanju razmer, po drugi strani pa uradniki kot pozitiven premik vidijo že dejstvo, da so se države sploh pripravljene pogovarjati o tej temi.

Na splošno je EU opazila pozitivne premike in reforme v Romuniji, Nemčiji, Italiji, Španiji, na Malti in na Slovaškem, v nekaterih drugih državah, vključno s Slovenijo, pa so se pojavili "novi izzivi".

Pričakovano: Poljska in Madžarska pod drobnogledom


V tem oziru sta bili po pričakovanju posebno izpostavljeni Poljska in Madžarska, ki po besedah kritikov namenoma znižujeta demokratične standarde, soočata pa se z očitki o vohunjenju, zatiranju medijev, korupciji v javni upravi, klientelizmu in neupoštevanju evropskih meril.

Poljski zaradi nekompatibilnosti domačega sodnega sistema s standardi EU grozi tudi denarna kazen, Madžarska pravosodna ministrica Judit Varga pa je na Twitterju na omenjene očitke odgovorila: "Ne imejmo iluzij. Obsodba Madžarske je bila sprejeta, še preden je bila napisana črka na papirju." Namesto objektivnosti in profesionalnosti po njenem mnenju poročilo izraža stališča nevladnih organizacij, ki so nastrojene proti Madžarski. Obe državi sicer poudarjata, da EU ne uporablja enakih meril za vse članice.

Nižanje demokratičnih standardov pri nas?


V družbi omenjenih dveh držav se je (vsaj po poročanju potrala Politico) znašla tudi Slovenija. Tudi nam Bruselj očita erozijo demokratičnih standardov, predvsem glede medijske svobode, drugo težavo pa predstavlja neimenovanje delegiranih tožilcev. Komisar za pravosodje Didier Reynders je v zvezi s tem Sloveniji zagrozil z uvedbo sodnega postopka, posledično pa bi EU lahko zamrznila finančna sredstva, poroča RTV, portal Euractiv pa navaja  zagotovila pristojnih uradnikov, da sredstev za okrevanje EU ne bo pogojevala s spoštovanjem vladavine prava. Kljub temu Reynders v prihodnosti vidi (ne)razdeljevanje finančnih sredstev kot bistven vzvod, s katerim bo možno države prepričati, da bodo sledile bruseljskim pravnim usmeritvam.

Podpredsednica Evropske komisije za vrednote in transparentnost Vera Jourova je glede svobode medijev napovedala ukrepanje na ravni EU, s katerim naj bi zagotovili varnost novinarjem, obenem pa je opozorila na domnevno nadlegovanje slednjih v Sloveniji. Položaj naj bi se na tem področju po njenih besedah slabšal, za nesprejemljivo je označila dejstvo, da se STA financira iz prostovoljnih sredstev, ter izrazila stališče, da mora biti novinarjem za nemoteno delo zagotovljeno stabilno financiranje.

Sicer poročilo navaja še nekatere druge pomanjkljivosti slovenskega pravosodnega sistema, na primer "izzive" na področju finančnega in gospodarskega kriminala, navzkrižja interesov  in omejenosti človeških virov KPK, a opaža tudi napredek na področju protikorupcijske zakonodaje, čeprav Komisija izraža zaskrbljenost zaradi nizkega števila obsodb zaradi korupcije na visoki ravni. Pohval je deležno tudi naše ustavno sodišče, predvsem za svojo vlogo pri nadzoru omejitvenih ukrepov v času pandemije.

KOMENTAR: Uredništvo
Nespoštovanje prava ali zavračanje bruseljske ideologije?
Vsebina poročila je pričakovana in ne predstavlja ničesar novega, poročanje tako domačih kot tujih medijev pa skuša Slovenijo pridružiti "problematičnima" državama. Postavlja se vprašanje politične dmenzije: koliko je vladavina prava kot taka sploh še predmet prava in v kolikšni meri sta jo ugrabili politika in ideologija? Gotovo v naslovljenih državah ni vse lepo in prav in je marsikateri bruseljski očitek upravičen, a pričakovali bi opozorila in sankcije tudi tistim državam, katerih vlade imajo ideološko drugačen predznak od Poljske, Madžarske ali Slovenije. Po eni strani je jasno, da jabolko spornosti mnogokrat ni pravo, ampak ideološka razhajanja; kdor ne sledi bruseljski mainstream ideologiji, tako ogroža "vladavino prava". Po drugi strani pa moramo opozoriti, da je bruseljska interpretacija stanja v neki državi pogosto insinuirana s strani levega aktivizma. Tudi pravo žal vse bolj postaja stvar politike.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30