Svet Evrope o pravosodnem sistemu: sodijo nam ženske in denar vložen v sistem ne kupi zaupanja
POSLUŠAJ ČLANEK
Evropska komisija za učinkovito pravosodje, ki deluje pod okriljem Sveta Evrope je izdala poročilo o pravosodnih sistemih po Evropi. Poročilo temelji na podatkih iz leta 2016. Če drži, da lahko z veliko denarja, dosežemo dobre rezultate, bi morali v Sloveniji imeti nadpovprečno dober pravosodni sistem. Pa je temu res tako?
Slovensko pravosodje vsakega Slovenca stane 89,7€ kar je 25€ več od povprečja 45 evropskih držav. Največ denarja pravosodju namenijo Švicarji (214,8€), Monako (163,8€) in Luksemburg (157,3€). Avstrijci namenijo pravosodju 107,3€, Madžari 43,8€, Italijani 75€, Hrvati pa 53,6€.
Čeprav po izdatkih nismo v samem vrhu, pa so naši izdatki v primerjavi z BDP na prebivalca zelo visoki in nas uvrščajo v sam vrh, na 5. mesto. Slovenci za pravosodni sistem namenimo 0,47% BDP. Smo pa pri potrošnji za pravosodje vedno bolj varčni: leta 2010 smo zanj namenili 99,1€ na prebivalca, leta 2016 pa 10€ manj.
13 evropskih držav jemlje spol kot pomembno okoliščino pri izboru sodnikov. Tako namreč skrbijo za spolno uravnoteženo število moških in ženskih sodnikov. V Sloveniji takega pravila nimamo, a bi ga, glede na spolno neuravnoteženost, bilo morda smiselno uvesti.
V Sloveniji na vseh instancah, razen najvišji, močno prevladujejo sodnice: teh je na prvi stopnji 82%, na drugi 75%, na najvišji instanci pa 42%. V povprečju je tako v Sloveniji na vseh instancah le 21% sodnikov moškega spola. To je tudi najmanj v Evropi, povprečje se giba okrog 50%. Najmanj sodnic je v Azerbajžanu, le 12%.
Na 100.000 prebivalcev imamo v Sloveniji 43 sodnikov, kar je skoraj še enkrat več od evropskega povprečja. Smo pa to število od leta 2010, ko je bilo sodnikov 50, občutno zmanjšali. Največ, kar 99 sodnikov na 100.000 prebivalcev, imajo v Monaku. Najmanj, samo po 3 pa v Angliji, Walesu, na Škotskem in na Irskem.
Na sodiščih pa nimamo samo sodnikov. Slovenci smo v zadnjih letih zaposlili manj pomožnega kadra. Leta 2010 je bilo na 100.000 prebivalcev na sodišču 159,7 nestrokovnega kadra, leta 2016 pa 161,2. To je tudi največ v Evropi, saj je evropsko povprečje sodelavcev na sodiščih, ki niso strokovnjaki leta 2010 bilo 69,8, leta 2016 pa 68,7 ljudi na 100.000 prebivalcev. Med pomožen kader spadajo: računalničarji, pravosodni policisti (varovanje), sodniški pripravniki, osebje za vzdrževanje stavb in čiščenje, in osebje za arhiviranje in pomoč pri izvedbi obravnav (zapisnikarji...).
Da se v Sloveniji radi pravdamo kaže tudi število sodišč na 100.000 prebivalcev. Evropsko povprečje prvostopenjskih sodišč je 1,22 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa smo to število podvojili na 2,7 sodišč na 100.000 prebivalcev.
Največ sredstev za sodno preganjanje kriminala nameni Albanija, ki tožilcem nameni 46% vseh sredstev za pravosodni sistem. Slovenija s svojimi 10% pade na sam rep lestvice, skupaj z Norveško in Španijo. Smo pa povečali število tožilcev. Leta 2010 jih je bilo na 100.000 prebivalcev 8, v letu 2016 pa 10,5.
Povprečje v Evropi je 10,7 tožilcev na 100.000 prebivalcev, največ, kar 25 pa jih imajo v Rusiji. Slovenski tožilci so povprečno obremenjeni, saj na 100 prebivalcev rešujejo 3,3 primere, evropsko povprečje je 3,1.
Zastopanost spolov je pri tožilcih podobna kot pri sodnikih. Vsega skupaj je 68% tožilk. Tokrat pa nismo na vrhu lestvice: največ, kar 81% tožilk imajo na Cipru. Evropsko povprečje je seveda bolj uravnoteženo, v majhno korit žensk (53%).
Če po številu sodnikov in tožilcev na 100.000 prebivalcev izstopamo iz evropskega povprečja, pa smo glede števila odvetnikov pod povprečjem. V Evropi je na 100.000 prebivalcev povprečno 162 odvetnikov, v Sloveniji le 83.
Meritev stopnje zaupanja v pravosodni sistem je bila opravljena preko Evropske družboslovne raziskave. Najvišjo stopnjo zaupanja je raziskava izmerila na Danskem in drugih Skandinavskih državah, Slovenija je glede zaupanja v pravosodje na repu. Čeprav v Sloveniji namenimo nadpovprečno veliko denarja za pravosodni sistem, vložena sredstva ne prinašajo zaupanja v sodišča.
Države, kjer je zaupanje v pravosodni sistem visoko, sistemu namenijo več sredstev, a jih očitno uporabijo mnogo bolj preudarno kot v Sloveniji in z denarjem omogočijo kvalitetno in hitro sojenje. Kar je za državljane ključno pri njihovem srečanju s pravosodnim sistemom.
Slovensko pravosodje vsakega Slovenca stane 89,7€ kar je 25€ več od povprečja 45 evropskih držav. Največ denarja pravosodju namenijo Švicarji (214,8€), Monako (163,8€) in Luksemburg (157,3€). Avstrijci namenijo pravosodju 107,3€, Madžari 43,8€, Italijani 75€, Hrvati pa 53,6€.
Čeprav po izdatkih nismo v samem vrhu, pa so naši izdatki v primerjavi z BDP na prebivalca zelo visoki in nas uvrščajo v sam vrh, na 5. mesto. Slovenci za pravosodni sistem namenimo 0,47% BDP. Smo pa pri potrošnji za pravosodje vedno bolj varčni: leta 2010 smo zanj namenili 99,1€ na prebivalca, leta 2016 pa 10€ manj.
V Sloveniji pravico večinoma delijo sodnice, drugod po Evropi razmerje med spoloma uravnoteženo
13 evropskih držav jemlje spol kot pomembno okoliščino pri izboru sodnikov. Tako namreč skrbijo za spolno uravnoteženo število moških in ženskih sodnikov. V Sloveniji takega pravila nimamo, a bi ga, glede na spolno neuravnoteženost, bilo morda smiselno uvesti.
V Sloveniji na vseh instancah, razen najvišji, močno prevladujejo sodnice: teh je na prvi stopnji 82%, na drugi 75%, na najvišji instanci pa 42%.
V Sloveniji na vseh instancah, razen najvišji, močno prevladujejo sodnice: teh je na prvi stopnji 82%, na drugi 75%, na najvišji instanci pa 42%. V povprečju je tako v Sloveniji na vseh instancah le 21% sodnikov moškega spola. To je tudi najmanj v Evropi, povprečje se giba okrog 50%. Najmanj sodnic je v Azerbajžanu, le 12%.
Na 100.000 prebivalcev imamo v Sloveniji 43 sodnikov, kar je skoraj še enkrat več od evropskega povprečja. Smo pa to število od leta 2010, ko je bilo sodnikov 50, občutno zmanjšali. Največ, kar 99 sodnikov na 100.000 prebivalcev, imajo v Monaku. Najmanj, samo po 3 pa v Angliji, Walesu, na Škotskem in na Irskem.
Na sodiščih pa nimamo samo sodnikov. Slovenci smo v zadnjih letih zaposlili manj pomožnega kadra. Leta 2010 je bilo na 100.000 prebivalcev na sodišču 159,7 nestrokovnega kadra, leta 2016 pa 161,2. To je tudi največ v Evropi, saj je evropsko povprečje sodelavcev na sodiščih, ki niso strokovnjaki leta 2010 bilo 69,8, leta 2016 pa 68,7 ljudi na 100.000 prebivalcev. Med pomožen kader spadajo: računalničarji, pravosodni policisti (varovanje), sodniški pripravniki, osebje za vzdrževanje stavb in čiščenje, in osebje za arhiviranje in pomoč pri izvedbi obravnav (zapisnikarji...).
Da se v Sloveniji radi pravdamo kaže tudi število sodišč na 100.000 prebivalcev. Evropsko povprečje prvostopenjskih sodišč je 1,22 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa smo to število podvojili na 2,7 sodišč na 100.000 prebivalcev.
Slovenski tožilci dobijo zgolj 10% sredstev namenjenih pravosodju
Največ sredstev za sodno preganjanje kriminala nameni Albanija, ki tožilcem nameni 46% vseh sredstev za pravosodni sistem. Slovenija s svojimi 10% pade na sam rep lestvice, skupaj z Norveško in Španijo. Smo pa povečali število tožilcev. Leta 2010 jih je bilo na 100.000 prebivalcev 8, v letu 2016 pa 10,5.
Povprečje v Evropi je 10,7 tožilcev na 100.000 prebivalcev, največ, kar 25 pa jih imajo v Rusiji. Slovenski tožilci so povprečno obremenjeni, saj na 100 prebivalcev rešujejo 3,3 primere, evropsko povprečje je 3,1.
Zastopanost spolov je pri tožilcih podobna kot pri sodnikih. Vsega skupaj je 68% tožilk. Tokrat pa nismo na vrhu lestvice: največ, kar 81% tožilk imajo na Cipru. Evropsko povprečje je seveda bolj uravnoteženo, v majhno korit žensk (53%).
Če po številu sodnikov in tožilcev na 100.000 prebivalcev izstopamo iz evropskega povprečja, pa smo glede števila odvetnikov pod povprečjem. V Evropi je na 100.000 prebivalcev povprečno 162 odvetnikov, v Sloveniji le 83.
Zaupanja v pravosodje se ne da kupiti
Čeprav v Sloveniji namenimo nadpovprečno veliko denarja za pravosodni sistem, vložena sredstva ne prinašajo zaupanja v sodišča.
Meritev stopnje zaupanja v pravosodni sistem je bila opravljena preko Evropske družboslovne raziskave. Najvišjo stopnjo zaupanja je raziskava izmerila na Danskem in drugih Skandinavskih državah, Slovenija je glede zaupanja v pravosodje na repu. Čeprav v Sloveniji namenimo nadpovprečno veliko denarja za pravosodni sistem, vložena sredstva ne prinašajo zaupanja v sodišča.
Države, kjer je zaupanje v pravosodni sistem visoko, sistemu namenijo več sredstev, a jih očitno uporabijo mnogo bolj preudarno kot v Sloveniji in z denarjem omogočijo kvalitetno in hitro sojenje. Kar je za državljane ključno pri njihovem srečanju s pravosodnim sistemom.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
3 komentarjev
helena_3
In kako se je odrezal bivši minister mag. Klemenčič?
MEFISTO
Napil se je !
MEFISTO
Eno prednost nam pa le prinaša preveliko število sodnikov!
To jim omogoča, da se lahko vedno ukvarjajo tudi z montiranimi politični sodnimi procesi, po katerih se presoja uspešnost sodnikov in ki so odskočna deska za napredovanje.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.