Poročilo Evropske komisije: kako uspešni smo v primerjavi z Višegrajsko četverico?
POSLUŠAJ ČLANEK
Evropska komisija je zvišala napoved rasti za Slovenijo, padala naj bi tudi brezposelnost in se zniževal javni dolg, smo danes v medijih slišali optimistične napovedi iz poročila Evropske komisije.
Skoraj pa ni bilo zaslediti kako se v rastočem evropskem gospodarstvu Slovenija znajde v primerjavi s konkurenčnimi državami članicami EU.
Preverili smo kazalce in trende petih izbranih držav ter ugotovili, da naša država v nobenem od njih ni najboljša, je pa vsaj v enem najslabša.
Gospodarska rast se s pomočjo domače potrošnje in investicij krepi, popravljajo se pogoji na trgu dela, brezposelnost upada in zaposlenost se zvišuje. Povpraševanje po delovni sili zaposlenim dviguje prihodke, kar je podprto z domačim povpraševanjem. Vzporedno s pozitivnimi makroekonomskimi izgledi se lahko pričakuje nadaljnje zmanjševanje javnega dolga in proračunskega primanjkljaja.
S tovrstnim optimističnim povzetkom stanja v naši državi je Evropska komisija danes razveselila slovensko vlado. Ta bo pri sebi zagotovo našla vrsto razlogov za navidezni gospodarski razcvet.
A šele mednarodne primerjave pokažejo realno sliko slovenskega gospodarskega in javnofinančnega napredka. Ta precej zbledi ob kazalcih nam konkurenčnih držav, za katere v seriji člankov na Domovini ugotavljamo, da Slovenijo po razvitosti vse bolj lovijo ali pa so nas že prehitele.
Poglejmo gibanje štirih makroekonomskih kazalcev v državah Višegrajske četverice in jih primerjamo s Slovenijo.
Trend gospodarske rasti je v Sloveniji pozitiven, a je v primerjavi z drugimi izbranimi državami relativno nizek. Umirja se gospodarska rast Češke, ki jo naj bi Slovenija prehitela, a ta država je od naše uspešnejša v vseh treh naslednjih kazalcih.
Višjo gospodarsko rast od naše države bosta po napovedih Evropske komisije letos in naslednje leto beležili Poljska in Madžarska.
Stopnja brezposelnosti je v Sloveniji drugo najvišja med izbranimi državami in tako naj bi ostalo tudi do leta 2018. Kot vidimo je ta daleč najnižja na Češkem, kjer je na ravni "naravne brezposelnosti" - torej tiste, ki obstaja zaradi menjavanja služb in karier. Najvišjo brezposelnost beležijo na Slovaškem..
Slovenija ima med vsemi izbranimi državami najvišji javni dolg in ta se v ugodnih gospodarskih razmerah še zdaleč ne bo zniževal tako hitro, kot je naraščal med leti 2009 in 2015, ko se je iz 25 % BDP povzpel na čez 80 % BDP. Precej nižji javni dolg od Slovenije imajo Češka, Poljska in Slovaška, kar jim pušča manevrski prostor bodisi za državne investicije, bodisi za blaženje morebitne nove gospodarske krize.
Proračunski primanjklaj
Slovenija je v 2015 veležila najvišji proračunski primanjkljaj med vsemi izbranimi državami, a ga v času ministrovanja Dušana Mramorja na finančnem resorju tudi razmeroma uspešno zmanjšala. Ta bo upadal še naprej, a manj strmo kot denimo na Slovaškem, Češka pa tako ali tako beleži proračunski presežek. Na Madžarskem in Poljskem naj bi se proračunski primanjkljaj v bodoče celo večal, oziroma vsaj ostal enak.
Skoraj pa ni bilo zaslediti kako se v rastočem evropskem gospodarstvu Slovenija znajde v primerjavi s konkurenčnimi državami članicami EU.
Preverili smo kazalce in trende petih izbranih držav ter ugotovili, da naša država v nobenem od njih ni najboljša, je pa vsaj v enem najslabša.
Gospodarska rast se s pomočjo domače potrošnje in investicij krepi, popravljajo se pogoji na trgu dela, brezposelnost upada in zaposlenost se zvišuje. Povpraševanje po delovni sili zaposlenim dviguje prihodke, kar je podprto z domačim povpraševanjem. Vzporedno s pozitivnimi makroekonomskimi izgledi se lahko pričakuje nadaljnje zmanjševanje javnega dolga in proračunskega primanjkljaja.
S tovrstnim optimističnim povzetkom stanja v naši državi je Evropska komisija danes razveselila slovensko vlado. Ta bo pri sebi zagotovo našla vrsto razlogov za navidezni gospodarski razcvet.
A šele mednarodne primerjave pokažejo realno sliko slovenskega gospodarskega in javnofinančnega napredka. Ta precej zbledi ob kazalcih nam konkurenčnih držav, za katere v seriji člankov na Domovini ugotavljamo, da Slovenijo po razvitosti vse bolj lovijo ali pa so nas že prehitele.
Poglejmo gibanje štirih makroekonomskih kazalcev v državah Višegrajske četverice in jih primerjamo s Slovenijo.
Gospodarska rast
Trend gospodarske rasti je v Sloveniji pozitiven, a je v primerjavi z drugimi izbranimi državami relativno nizek. Umirja se gospodarska rast Češke, ki jo naj bi Slovenija prehitela, a ta država je od naše uspešnejša v vseh treh naslednjih kazalcih.
Višjo gospodarsko rast od naše države bosta po napovedih Evropske komisije letos in naslednje leto beležili Poljska in Madžarska.
Brezposelnost
Stopnja brezposelnosti je v Sloveniji drugo najvišja med izbranimi državami in tako naj bi ostalo tudi do leta 2018. Kot vidimo je ta daleč najnižja na Češkem, kjer je na ravni "naravne brezposelnosti" - torej tiste, ki obstaja zaradi menjavanja služb in karier. Najvišjo brezposelnost beležijo na Slovaškem..
Javni dolg
Slovenija ima med vsemi izbranimi državami najvišji javni dolg in ta se v ugodnih gospodarskih razmerah še zdaleč ne bo zniževal tako hitro, kot je naraščal med leti 2009 in 2015, ko se je iz 25 % BDP povzpel na čez 80 % BDP. Precej nižji javni dolg od Slovenije imajo Češka, Poljska in Slovaška, kar jim pušča manevrski prostor bodisi za državne investicije, bodisi za blaženje morebitne nove gospodarske krize.
Proračunski primanjklaj
Slovenija je v 2015 veležila najvišji proračunski primanjkljaj med vsemi izbranimi državami, a ga v času ministrovanja Dušana Mramorja na finančnem resorju tudi razmeroma uspešno zmanjšala. Ta bo upadal še naprej, a manj strmo kot denimo na Slovaškem, Češka pa tako ali tako beleži proračunski presežek. Na Madžarskem in Poljskem naj bi se proračunski primanjkljaj v bodoče celo večal, oziroma vsaj ostal enak.
In kje Evropska komisija vidi tveganje?
Kot največjo tveganje za poslabšanje stanja javnih financ Evropska komisija vidi rast izdatkov za pokojnine in plače v javnem sektorju, negotovosti glede dejavnosti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in možnost nepredvidenih iizdatkov zaradi tožb na račun države na sodiščih.
Opozarjajo še na poslabšanje strukturnega fiskalnega položaja. Strukturni primanjkljaj naj bi se v obdobju 2016-2018 zvišal z 1,7 odstotka na 2,3 odstotka.
Kot največjo tveganje za poslabšanje stanja javnih financ Evropska komisija vidi rast izdatkov za pokojnine in plače v javnem sektorju, negotovosti glede dejavnosti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in možnost nepredvidenih iizdatkov zaradi tožb na račun države na sodiščih.
Opozarjajo še na poslabšanje strukturnega fiskalnega položaja. Strukturni primanjkljaj naj bi se v obdobju 2016-2018 zvišal z 1,7 odstotka na 2,3 odstotka.
Skupaj za družino in domovino: Podprite delovanje portala Domovina.je!
Na Domovini v maju poteka donacijska akcija, s katero zagotavljamo delovanje našega medija.
Če naš medij radi berete vas prosimo, če podprete naše delovanje, da bomo lahko izhajali še naprej.
Več o donacijski akciji preberite tukaj, neposredno na donacijsko stran pa pridete s klikom na spodnji gumb
Na Domovini v maju poteka donacijska akcija, s katero zagotavljamo delovanje našega medija.
Če naš medij radi berete vas prosimo, če podprete naše delovanje, da bomo lahko izhajali še naprej.
Več o donacijski akciji preberite tukaj, neposredno na donacijsko stran pa pridete s klikom na spodnji gumb
Zadnje objave
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.