Poročilo delegacije EP o Sloveniji kompromitirano z dokazom, da je po njem šaril asistent Tanje Fajon

POSLUŠAJ ČLANEK
Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine bi moral danes v Bruslju razpravljati o oktobrski misiji Evropskega parlamenta za ugotavljanje dejstev glede stanja demokracije v Sloveniji.

A razpravo so zadnji trenutek preložili za 14 dni z izgovorom o odsotnosti poročevalke Sophie in 't Veld. V ozadju pa se že ugiba, ali je do preložitve prišlo zaradi razkritja, da je osnutek dokumenta urejal Jure Tanko, asistent slovenske evroposlanke Tanje Fajon. 

To seveda kompromitira dokument delegacije ter predstavlja prvi otipljiv dokaz, da za gonjo proti Sloveniji skozi inštitucije EU stoji slovenska levica, pišemo v komentarju uredništva. 

Zaradi nenadne odsotnosti vodje delegacije Sophie in 't Veld je predsednik odbora EP za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Juan Fernando López Aguilar moral preložiti razpravo o poročilu o Sloveniji na 29. november. Obvestilo je bilo medijem posredovano že v času, ko bi razprava odbora že morala potekati. 

Spomnimo, da je misija odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe) od 13. do 15. oktobra v Sloveniji preverjala stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji.

Takrat so pred javnostjo dejali, da institucije v Sloveniji delujejo demokratično, zaznali so le globoko razdeljenost slovenske družbe.


Mnogi se sprašujejo, če se je to zgodilo tudi zaradi tega, ker je Romana Tomc objavila posnetek zaslona, ki priča, da je besedilo osnutka poročila delegacije urejal asistent Tanje Fajon v Evropskem parlamentu, Jure Tanko. Tanja Fajon namreč sploh ni bila del delegacije in uradno z osnutkom ne bi smela imeti nobene veze. Vseskozi pa se pojavljajo informacije, da gre tako v tem kot v drugih primerih problematiziranja Slovenije v tujini za organizirano akcijo slovenske leve opcije iz čistih notranjepolitičnih namenov.

Kaj je v osnutku poročila


Člani parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe) so se v okviru misije srečali s predstavniki nacionalnih oblasti, civilne družbe, nevladnih organizacij in medijev (o tem smo poročali TUKAJ.) O svojih ugotovitvah so pripravili poročilo, ki bi ga odbor Libe moral obravnavati na današnjem zasedanju skupaj s poročilom o ugotovitvah podobne misije na Slovaškem in v Bolgariji v septembru.

V osnutku poročila med drugim piše, da je delegacija odbora izrazila globoko zaskrbljenost zaradi ozračja sovražnosti, nezaupanja in globoke polarizacije v Sloveniji, ki je spodkopalo zaupanje v različne javne organe in tudi med njimi.

Številni sogovorniki so, kot izhaja iz osnutka, v pogovorih izrazili zaskrbljenost ali opisali pritiske vlade na javne institucije in medije, med drugim s kampanjami blatenja, obrekovanjem, kazenskimi preiskavami in strateškimi tožbami proti udeležbi javnosti (SLAPP). Evropski poslanci so pri tem poudarili, da ti poskusi diskreditacije ali ustrahovanja institucij povzročajo veliko tveganje za vplivanje na ugled teh institucij.

Člani delegacije so tudi poudarili pomen neodvisnosti javnih organov, kot so informacijski pooblaščenec, komisija za preprečevanje korupcije, računsko sodišče in varuh človekovih pravic, in potrebo po njihovem ustreznem financiranju. Kljub zahtevnim okoliščinam je delegacija imela vtis, da so te javne ustanove še vedno sposobne nuditi oprijemljive rezultate, med drugim navaja osnutek poročila.

Nujne zakonodajne reforme, kritika vladanja z odloki in neimenovanja delegiranih tožilcev


Iz poročila je razbrati tudi, da je v Sloveniji očitna nujna potreba po zakonodajnih reformah, pravilnem izvajanju in večji preglednosti na številnih področjih, vključno z zakonodajo o medijih, zakonom o žvižgačih ter ustreznimi določbami o koncentraciji medijev.

Poslanci so podvomili tudi o sedanji vladni praksi odločanja z odloki, zlasti glede nujnosti in sorazmernosti tovrstnih izrednih ukrepov v fazi pandemije. Poleg tega je delegacija poudarila, da zapoznelo imenovanje dveh delegiranih tožilcev v Evropsko javno tožilstvo (EPPO) ter številnih državnih tožilcev v Sloveniji ostaja resna skrb in velik problem. Zamujeno imenovanje števila državnih tožilcev v Sloveniji bi lahko – če se bo stanje nadaljevalo ali poslabšalo – ogrozilo učinkovit pregon kaznivih dejanj in s tem sodstvom ter spodkopalo zaupanje javnosti vanj.



Delegacija je sklenila, da je glede na zaskrbljujoče razmere potrebno nadaljnje spremljanje, vključno z vsemi ukrepi, ki so na voljo Evropskemu parlamentu.

Tomčeva: Poročilo ni verodostojno, asistent Fajonove na njem pustil sledi


V misiji Evropskega parlamenta je sodelovalo sedem članov oziroma nadomestnih članov odbora Libe, po eden iz vsake politične skupine, ter poslanec iz odbora za proračunski nadzor. Med njimi je bila tudi evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS), nadomestna članica odbora Libe.

Glede poročila iz tega obiska še včeraj ni bilo soglasja, saj se politične skupine z njimi niso strinjale. Tomčeva je v odzivu na medijsko poročanje o osnutku poročila na Twitterju že včeraj zapisala, da poročilo ni verodostojno, da so bila mnenja poslancev različna, da sama dokumenta včeraj sploh še ni videla, kaj šele, da bi ga potrdila, ter da se je pripravljalo za zaprtimi vrati, očitno z namenom diskreditacije slovenske vlade.





Danes dopoldne pa je objavila še zgoraj objavljeni tvit o tem, da naj bi bil v spreminjanje poročila vključen tudi asistent Tanje Fajon v Evropskem parlamentu Jure Tanko.

Tanja Fajon se je nato tudi na Twitterju odzvala in zapisala, da je njen asistent le lektoriral besedilo. To pa je glede na ustroj in delovno silo Evropskega parlamenta milo rečeno čudno. Navsezadnje Tanko ni anglist, temveč politolog, diplomant Fakultete za družbene vede.



Vlada predlagala delegirana tožilca

Vlada se je danes odločila, da za evropska delegirana tožilca predlaga oba kandidata, ki sta vložila kandidaturi, to sta Tanja Frank Eler in Matej Oštir. Šlo naj bi za začasen predlog, dokler ne bodo uspešno končali nacionalnega dela postopka imenovanja kandidatov.

S tem je vlada po STA na hitro zaprla še drugo zgodbo, ki ji gre na škodo na mednarodnem parketu in ob financiranju STA zajema tudi precejšen del poročila delegacije odbora LIBE o Sloveniji.


Evropski parlament naslednji teden tudi o vladavini prava v Sloveniji


Evropski parlament bo poleg tega prihodnjo sredo na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljal tudi o temeljnih pravicah in vladavini prava v Sloveniji, zlasti o zamudah pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev. Predvidena je resolucija, o kateri naj bi parlament glasoval decembra, je razvidno iz dnevnega reda zasedanja.

Vse skupaj bi sovpadlo z zaključkom slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki se konča s koncem letošnjega leta.









KOMENTAR: Uredništvo
Prvi otipljiv dokaz o tem, da so obtožbe na račun Slovenije izvožene iz domačih logov
Kaj reči o kredibilnosti poročila delegacije Evropskih poslancev pri preverjanju stanja pravne države in svobode medijev v Sloveniji, ki je šel skozi "lektorsko oko" asistenta Tanje Fajon, kot njegovo urejanje dokumenta pojasnjuje sama? Situacija je še toliko bolj groteskna, ker Fajonova zdaj pravi, da se za razliko od Tomčeve iz etičnih in higienskih razlogov ni potegovala za članstvo v delegaciji, po drugi strani pa je, po osnutku dokumenta, ki ga denimo Romana Tomc ni videla do danes, šaril asistent evroposlanke iz vrst Socialistov. Izgovor je seveda bizaren, a kaj Tanji Fajon zdaj, ko so jo tako zasačili, sploh še preostane?!? Jasno je namreč, da dokument zdaj nima več verodostojnosti in kompromitira delo celotne delegacije oziroma predvsem Sophie in 't Veld, ki je vodilni obraz kritike Slovenije iz evropskih logov. Zato niti ne preseneča, da je danes kar naenkrat izginila in so sejo odbora morali odpovedati. Razkritje pa seveda potrjuje to, kar vseskozi pišemo tudi na Domovini: da se nam je v tem mandatu desnosredinske vlade zgodil nesprejemljiv in neopravičljiv izvod notranjepolitičnih zdrah na evropski parket, kolateralna posledica katerega je blatenje ugleda Slovenije in naše demokracije v tujini. Ta izvozna aktivnost je vseskozi polna prstnih odtisov levega politične in medijske scene, a se do tega trenutka še ni nikoli toliko manifestirala v neposrednem dokazu, kot je zgornji posnetek zaslona. Vse to pa je velika umazanija in v resnici meji na izdajo slovenskega nacionalnega interesa s strani tistih, ki so v Sloveniji vajeni moči in oblasti. Prav zato ne čudi, da so novice o poročilu in njegovi vsebini z naslovnic osrednjih medijev kar naenkrat izginile. Kaj šele, da bi kdo resneje problematiziral početje predstavnikov slovenske levice na mednarodnem parketu.    
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike