Populizem ustavne pravice do vode

POSLUŠAJ ČLANEK
Po nekaj letih poskusov izgleda, da je predlog zapisa »pravice do vode« v 70. člen Ustave zdaj vse bližje svoji uresničitvi. Prvopodpisana predlagateljica Alenka Bratušek in kup aktivističnih organizacij so zaenkrat pri predlogu praktično brez opozicije.

Komaj kdo si sploh upa kaj reči; proti tej meri populizma je namreč težko nastopiti: ali si za birokratizacijo in popolno podržavljenje oskrbe z vodo, ali pa si poslanec zlobnih tujih korporacij, ki bodo prebivalce pod Alpami pustile osiromašene in žejne. V državi, kjer vlada alergija na svobodno gospodarsko pobudo, se seveda takšna histerija dobro prime.

Kakšno spremembo pravzaprav predlagajo?
Predlagatelji z Alenko Bratušek na čelu so predlagali, da se v 70. člen Ustave dodata dva odstavka:
»Vsakdo ima pravico do pitne vode.
Vodni viri, ki služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo in vodo za oskrbo gospodinjstev, se izkoriščajo v obliki neprofitne javne službe.«


Strokovna skupina, ki jo je vodil dr. Lojze Ude, pa predlaga samostojen 70. a člen:
– Vsakdo ima pravico do pitne vode.
– Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev. Vodni viri, ki služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev, niso tržno blago.
– Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko neprofitne javne službe, tako da vodne vire za ta namen izkorišča sama neposredno ali izkoriščanje prenese v neposredno upravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim. 

Tudi hrana in ustrezna temperatura sta esencialni za življenje; bomo torej v ustavo zapisali tudi pravico do hrane in ogrevanja?

Zakaj trdim, da je predlog nesmiseln in celo škodljiv


Voda je esencialna za življenje. To zagovorniki ponavljajo kot papige. In jasno drži! A to ni noben kriterij za vpis »pravice« do vode v Ustavo. Tudi hrana in ustrezna temperatura sta esencialni za življenje; bomo torej v ustavo zapisali tudi pravico do hrane in ogrevanja?

In zakaj bi se ustavili zgolj pri nujnih fizioloških pogojih, mar ne pravijo z razlogom »zdrav duh v zdravem telesu«? Še pravico do seksa, elektrike in interneta vnesimo potlej v Ustavo! In prepričan sem, da z malo domišljije najdemo še cel kup bolj in manj za sodobno življenje esencialnih reči.

Kaj naj bi takšne pravice potem sploh pomenile? Kako jih bomo v praksi uveljavljali? Kdo jih bo plačal? V najboljšem primeru bodo mrtve črke na papirju in predstavljajo razvrednotenje Ustave in trapasto predstavo za javnost. V najslabšem pa bodo njihovi recitatorji prešli od intepretacije, da »pravica« pomeni neoviran dostop (negativna pravica – in to danes že imamo!), k interpretaciji, da pravica pomeni tudi zajamčeno (zastonj?) dostavo (pozitivna pravica).

Utopični svet, kjer je vse »zastonj« pa v praksi seveda preklemansko veliko stane in sploh seboj prinese kup zlorab – res pa si ponudniki »zastonj« storitev potem uredijo kak lep monopolističen vrtiček poslov in služb za politične prijatelje. Nekomu koristi, a vprašanje, če smo ta nekdo običajni državljani.
Z vpisom »pravice do vode« v Ustavo v Sloveniji ne bo nič manj žejnih ljudi in državljani ne bomo imeli nič več pravic kot danes.

Za lepo zvenečimi besedami nove dajatve


Da predlagan člen izrecno zahteva izkoriščanje vodnih virov preko neprofitne javne službe, onemogoča tržne rešitve na tem področju, hkrati pa pod vprašaj postavlja deset tisoče obstoječih vodnih virov v zasebni rabi, ki jih imajo posebno na podeželju državljani že desetletja.

Pod krinko dobrih namenov predlagana sprememba tako nadaljuje podržavljanje vodnih virov in oskrbe z vodo, jasno pa se kažejo tudi bodoči apetiti po povečanju administriranja tega področja in samo ovinek stran so najverjetneje kakšne nove dajatve.

Zagovorniki v kampanji za vpis »pravice« v Ustavo navajajo kup trditev, ki so ali zavajajoče (na primer, da so tujci s prevzemom večine slovenske pijačarske industrije prevzeli nadzor nad velikim delom slovenske vode – čeprav celoten pijačarski trg v Sloveniji predstavlja le 0,35 odstotka* letno načrpane vode), ali pa nimajo ničesar z vsebino predloga.

Predlog tako na primer nikakor ne naslavlja standardov skrbi za vodne vire, podporniki, ki si zavzemajo za spremembe na tem področji bi se lotili Zakona o vodi.

Z vpisom »pravice do vode« v Ustavo v Sloveniji ne bo nič manj žejnih ljudi in državljani ne bomo imeli nič več pravic kot danes. Tudi vodni viri ne bodo nič bolj zaščiteni, njihovo komercialno izkoriščanje je že danes strogo regulirano. Bo pa še bolj politiziran še en sektor več.

* Letno se v Sloveniji načrpa skoraj milijarda kubičnih metrov vode. Količina v letu 2014 je bila po podatkih statističnega urada 980 milijonov m3.

Za celotno pijačarsko industrijo je bilo načrpanih le 3,45 milijona m3 vode oziroma 0,35 odstotka od vse načrpane vode.

Za potrebe javnih vodovodov  po drugi strani je bilo načrpanih 163 milijonov m3 (okoli 28 odstotkov pa zaradi dotrajanosti vodovodnega omrežja ni prišlo do končnih uporabnikov)
.


Tudi hrana in ustrezna temperatura sta esencialni za življenje; bomo torej v ustavo zapisali tudi pravico do hrane in ogrevanja?

Zakaj trdim, da je predlog nesmiseln in celo škodljiv


Voda je esencialna za življenje. To zagovorniki ponavljajo kot papige. In jasno drži! A to ni noben kriterij za vpis »pravice« do vode v Ustavo. Tudi hrana in ustrezna temperatura sta esencialni za življenje; bomo torej v ustavo zapisali tudi pravico do hrane in ogrevanja?

In zakaj bi se ustavili zgolj pri nujnih fizioloških pogojih, mar ne pravijo z razlogom »zdrav duh v zdravem telesu«? Še pravico do seksa, elektrike in interneta vnesimo potlej v Ustavo! In prepričan sem, da z malo domišljije najdemo še cel kup bolj in manj za sodobno življenje esencialnih reči.

Kaj naj bi takšne pravice potem sploh pomenile? Kako jih bomo v praksi uveljavljali? Kdo jih bo plačal? V najboljšem primeru bodo mrtve črke na papirju in predstavljajo razvrednotenje Ustave in trapasto predstavo za javnost. V najslabšem pa bodo njihovi recitatorji prešli od intepretacije, da »pravica« pomeni neoviran dostop (negativna pravica – in to danes že imamo!), k interpretaciji, da pravica pomeni tudi zajamčeno (zastonj?) dostavo (pozitivna pravica).

Utopični svet, kjer je vse »zastonj« pa v praksi seveda preklemansko veliko stane in sploh seboj prinese kup zlorab – res pa si ponudniki »zastonj« storitev potem uredijo kak lep monopolističen vrtiček poslov in služb za politične prijatelje. Nekomu koristi, a vprašanje, če smo ta nekdo običajni državljani.
Z vpisom »pravice do vode« v Ustavo v Sloveniji ne bo nič manj žejnih ljudi in državljani ne bomo imeli nič več pravic kot danes.

Za lepo zvenečimi besedami nove dajatve


Da predlagan člen izrecno zahteva izkoriščanje vodnih virov preko neprofitne javne službe, onemogoča tržne rešitve na tem področju, hkrati pa pod vprašaj postavlja deset tisoče obstoječih vodnih virov v zasebni rabi, ki jih imajo posebno na podeželju državljani že desetletja.

Pod krinko dobrih namenov predlagana sprememba tako nadaljuje podržavljanje vodnih virov in oskrbe z vodo, jasno pa se kažejo tudi bodoči apetiti po povečanju administriranja tega področja in samo ovinek stran so najverjetneje kakšne nove dajatve.

Zagovorniki v kampanji za vpis »pravice« v Ustavo navajajo kup trditev, ki so ali zavajajoče (na primer, da so tujci s prevzemom večine slovenske pijačarske industrije prevzeli nadzor nad velikim delom slovenske vode – čeprav celoten pijačarski trg v Sloveniji predstavlja le 0,35 odstotka* letno načrpane vode), ali pa nimajo ničesar z vsebino predloga.

Predlog tako na primer nikakor ne naslavlja standardov skrbi za vodne vire, podporniki, ki si zavzemajo za spremembe na tem področji bi se lotili Zakona o vodi.

Z vpisom »pravice do vode« v Ustavo v Sloveniji ne bo nič manj žejnih ljudi in državljani ne bomo imeli nič več pravic kot danes. Tudi vodni viri ne bodo nič bolj zaščiteni, njihovo komercialno izkoriščanje je že danes strogo regulirano. Bo pa še bolj politiziran še en sektor več.

* Letno se v Sloveniji načrpa skoraj milijarda kubičnih metrov vode. Količina v letu 2014 je bila po podatkih statističnega urada 980 milijonov m3.

Za celotno pijačarsko industrijo je bilo načrpanih le 3,45 milijona m3 vode oziroma 0,35 odstotka od vse načrpane vode.

Za potrebe javnih vodovodov  po drugi strani je bilo načrpanih 163 milijonov m3 (okoli 28 odstotkov pa zaradi dotrajanosti vodovodnega omrežja ni prišlo do končnih uporabnikov)
.

ziga-turk»Namesto da brezplodno in brezplačno zabavljate, kako bi bilo treba ukiniti obvezno naročnino na RTV, vsaj tak znesek namenite neodvisnim medijem. Eden od teh naj bo Domovina.«


                                                dr. Žiga Turk, univerzitetni profesor

Prosimo vas, da podprete Domovino tudi vi.

Za podporo Domovini kliknite na spodnji gumb. Ob donaciji vsaj 5 € mesečno (60+ € letno) vam podarimo majico "Moja Domovina.je Slovenija".Domovina-majcka-predlog-igor-1

Podprite Domovino tukaj!


Hvala!
                                                  (akcija se zaključi 16. 6.)

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30