Populizem ustavne pravice do vode
POSLUŠAJ ČLANEK
Po nekaj letih poskusov izgleda, da je predlog zapisa »pravice do vode« v 70. člen Ustave zdaj vse bližje svoji uresničitvi. Prvopodpisana predlagateljica Alenka Bratušek in kup aktivističnih organizacij so zaenkrat pri predlogu praktično brez opozicije.
Komaj kdo si sploh upa kaj reči; proti tej meri populizma je namreč težko nastopiti: ali si za birokratizacijo in popolno podržavljenje oskrbe z vodo, ali pa si poslanec zlobnih tujih korporacij, ki bodo prebivalce pod Alpami pustile osiromašene in žejne. V državi, kjer vlada alergija na svobodno gospodarsko pobudo, se seveda takšna histerija dobro prime.
Voda je esencialna za življenje. To zagovorniki ponavljajo kot papige. In jasno drži! A to ni noben kriterij za vpis »pravice« do vode v Ustavo. Tudi hrana in ustrezna temperatura sta esencialni za življenje; bomo torej v ustavo zapisali tudi pravico do hrane in ogrevanja?
In zakaj bi se ustavili zgolj pri nujnih fizioloških pogojih, mar ne pravijo z razlogom »zdrav duh v zdravem telesu«? Še pravico do seksa, elektrike in interneta vnesimo potlej v Ustavo! In prepričan sem, da z malo domišljije najdemo še cel kup bolj in manj za sodobno življenje esencialnih reči.
Kaj naj bi takšne pravice potem sploh pomenile? Kako jih bomo v praksi uveljavljali? Kdo jih bo plačal? V najboljšem primeru bodo mrtve črke na papirju in predstavljajo razvrednotenje Ustave in trapasto predstavo za javnost. V najslabšem pa bodo njihovi recitatorji prešli od intepretacije, da »pravica« pomeni neoviran dostop (negativna pravica – in to danes že imamo!), k interpretaciji, da pravica pomeni tudi zajamčeno (zastonj?) dostavo (pozitivna pravica).
Utopični svet, kjer je vse »zastonj« pa v praksi seveda preklemansko veliko stane in sploh seboj prinese kup zlorab – res pa si ponudniki »zastonj« storitev potem uredijo kak lep monopolističen vrtiček poslov in služb za politične prijatelje. Nekomu koristi, a vprašanje, če smo ta nekdo običajni državljani.
Da predlagan člen izrecno zahteva izkoriščanje vodnih virov preko neprofitne javne službe, onemogoča tržne rešitve na tem področju, hkrati pa pod vprašaj postavlja deset tisoče obstoječih vodnih virov v zasebni rabi, ki jih imajo posebno na podeželju državljani že desetletja.
Pod krinko dobrih namenov predlagana sprememba tako nadaljuje podržavljanje vodnih virov in oskrbe z vodo, jasno pa se kažejo tudi bodoči apetiti po povečanju administriranja tega področja in samo ovinek stran so najverjetneje kakšne nove dajatve.
Zagovorniki v kampanji za vpis »pravice« v Ustavo navajajo kup trditev, ki so ali zavajajoče (na primer, da so tujci s prevzemom večine slovenske pijačarske industrije prevzeli nadzor nad velikim delom slovenske vode – čeprav celoten pijačarski trg v Sloveniji predstavlja le 0,35 odstotka* letno načrpane vode), ali pa nimajo ničesar z vsebino predloga.
Predlog tako na primer nikakor ne naslavlja standardov skrbi za vodne vire, podporniki, ki si zavzemajo za spremembe na tem področji bi se lotili Zakona o vodi.
Z vpisom »pravice do vode« v Ustavo v Sloveniji ne bo nič manj žejnih ljudi in državljani ne bomo imeli nič več pravic kot danes. Tudi vodni viri ne bodo nič bolj zaščiteni, njihovo komercialno izkoriščanje je že danes strogo regulirano. Bo pa še bolj politiziran še en sektor več.
Voda je esencialna za življenje. To zagovorniki ponavljajo kot papige. In jasno drži! A to ni noben kriterij za vpis »pravice« do vode v Ustavo. Tudi hrana in ustrezna temperatura sta esencialni za življenje; bomo torej v ustavo zapisali tudi pravico do hrane in ogrevanja?
In zakaj bi se ustavili zgolj pri nujnih fizioloških pogojih, mar ne pravijo z razlogom »zdrav duh v zdravem telesu«? Še pravico do seksa, elektrike in interneta vnesimo potlej v Ustavo! In prepričan sem, da z malo domišljije najdemo še cel kup bolj in manj za sodobno življenje esencialnih reči.
Kaj naj bi takšne pravice potem sploh pomenile? Kako jih bomo v praksi uveljavljali? Kdo jih bo plačal? V najboljšem primeru bodo mrtve črke na papirju in predstavljajo razvrednotenje Ustave in trapasto predstavo za javnost. V najslabšem pa bodo njihovi recitatorji prešli od intepretacije, da »pravica« pomeni neoviran dostop (negativna pravica – in to danes že imamo!), k interpretaciji, da pravica pomeni tudi zajamčeno (zastonj?) dostavo (pozitivna pravica).
Utopični svet, kjer je vse »zastonj« pa v praksi seveda preklemansko veliko stane in sploh seboj prinese kup zlorab – res pa si ponudniki »zastonj« storitev potem uredijo kak lep monopolističen vrtiček poslov in služb za politične prijatelje. Nekomu koristi, a vprašanje, če smo ta nekdo običajni državljani.
Da predlagan člen izrecno zahteva izkoriščanje vodnih virov preko neprofitne javne službe, onemogoča tržne rešitve na tem področju, hkrati pa pod vprašaj postavlja deset tisoče obstoječih vodnih virov v zasebni rabi, ki jih imajo posebno na podeželju državljani že desetletja.
Pod krinko dobrih namenov predlagana sprememba tako nadaljuje podržavljanje vodnih virov in oskrbe z vodo, jasno pa se kažejo tudi bodoči apetiti po povečanju administriranja tega področja in samo ovinek stran so najverjetneje kakšne nove dajatve.
Zagovorniki v kampanji za vpis »pravice« v Ustavo navajajo kup trditev, ki so ali zavajajoče (na primer, da so tujci s prevzemom večine slovenske pijačarske industrije prevzeli nadzor nad velikim delom slovenske vode – čeprav celoten pijačarski trg v Sloveniji predstavlja le 0,35 odstotka* letno načrpane vode), ali pa nimajo ničesar z vsebino predloga.
Predlog tako na primer nikakor ne naslavlja standardov skrbi za vodne vire, podporniki, ki si zavzemajo za spremembe na tem področji bi se lotili Zakona o vodi.
Z vpisom »pravice do vode« v Ustavo v Sloveniji ne bo nič manj žejnih ljudi in državljani ne bomo imeli nič več pravic kot danes. Tudi vodni viri ne bodo nič bolj zaščiteni, njihovo komercialno izkoriščanje je že danes strogo regulirano. Bo pa še bolj politiziran še en sektor več.
Komaj kdo si sploh upa kaj reči; proti tej meri populizma je namreč težko nastopiti: ali si za birokratizacijo in popolno podržavljenje oskrbe z vodo, ali pa si poslanec zlobnih tujih korporacij, ki bodo prebivalce pod Alpami pustile osiromašene in žejne. V državi, kjer vlada alergija na svobodno gospodarsko pobudo, se seveda takšna histerija dobro prime.
Kakšno spremembo pravzaprav predlagajo?
Predlagatelji z Alenko Bratušek na čelu so predlagali, da se v 70. člen Ustave dodata dva odstavka:
»Vsakdo ima pravico do pitne vode.
Vodni viri, ki služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo in vodo za oskrbo gospodinjstev, se izkoriščajo v obliki neprofitne javne službe.«
Strokovna skupina, ki jo je vodil dr. Lojze Ude, pa predlaga samostojen 70. a člen:
– Vsakdo ima pravico do pitne vode.
– Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev. Vodni viri, ki služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev, niso tržno blago.
– Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko neprofitne javne službe, tako da vodne vire za ta namen izkorišča sama neposredno ali izkoriščanje prenese v neposredno upravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim.
Predlagatelji z Alenko Bratušek na čelu so predlagali, da se v 70. člen Ustave dodata dva odstavka:
»Vsakdo ima pravico do pitne vode.
Vodni viri, ki služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo in vodo za oskrbo gospodinjstev, se izkoriščajo v obliki neprofitne javne službe.«
Strokovna skupina, ki jo je vodil dr. Lojze Ude, pa predlaga samostojen 70. a člen:
– Vsakdo ima pravico do pitne vode.
– Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev. Vodni viri, ki služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev, niso tržno blago.
– Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko neprofitne javne službe, tako da vodne vire za ta namen izkorišča sama neposredno ali izkoriščanje prenese v neposredno upravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim.
Tudi hrana in ustrezna temperatura sta esencialni za življenje; bomo torej v ustavo zapisali tudi pravico do hrane in ogrevanja?
Zakaj trdim, da je predlog nesmiseln in celo škodljiv
Voda je esencialna za življenje. To zagovorniki ponavljajo kot papige. In jasno drži! A to ni noben kriterij za vpis »pravice« do vode v Ustavo. Tudi hrana in ustrezna temperatura sta esencialni za življenje; bomo torej v ustavo zapisali tudi pravico do hrane in ogrevanja?
In zakaj bi se ustavili zgolj pri nujnih fizioloških pogojih, mar ne pravijo z razlogom »zdrav duh v zdravem telesu«? Še pravico do seksa, elektrike in interneta vnesimo potlej v Ustavo! In prepričan sem, da z malo domišljije najdemo še cel kup bolj in manj za sodobno življenje esencialnih reči.
Kaj naj bi takšne pravice potem sploh pomenile? Kako jih bomo v praksi uveljavljali? Kdo jih bo plačal? V najboljšem primeru bodo mrtve črke na papirju in predstavljajo razvrednotenje Ustave in trapasto predstavo za javnost. V najslabšem pa bodo njihovi recitatorji prešli od intepretacije, da »pravica« pomeni neoviran dostop (negativna pravica – in to danes že imamo!), k interpretaciji, da pravica pomeni tudi zajamčeno (zastonj?) dostavo (pozitivna pravica).
Utopični svet, kjer je vse »zastonj« pa v praksi seveda preklemansko veliko stane in sploh seboj prinese kup zlorab – res pa si ponudniki »zastonj« storitev potem uredijo kak lep monopolističen vrtiček poslov in služb za politične prijatelje. Nekomu koristi, a vprašanje, če smo ta nekdo običajni državljani.
Z vpisom »pravice do vode« v Ustavo v Sloveniji ne bo nič manj žejnih ljudi in državljani ne bomo imeli nič več pravic kot danes.
Za lepo zvenečimi besedami nove dajatve
Da predlagan člen izrecno zahteva izkoriščanje vodnih virov preko neprofitne javne službe, onemogoča tržne rešitve na tem področju, hkrati pa pod vprašaj postavlja deset tisoče obstoječih vodnih virov v zasebni rabi, ki jih imajo posebno na podeželju državljani že desetletja.
Pod krinko dobrih namenov predlagana sprememba tako nadaljuje podržavljanje vodnih virov in oskrbe z vodo, jasno pa se kažejo tudi bodoči apetiti po povečanju administriranja tega področja in samo ovinek stran so najverjetneje kakšne nove dajatve.
Zagovorniki v kampanji za vpis »pravice« v Ustavo navajajo kup trditev, ki so ali zavajajoče (na primer, da so tujci s prevzemom večine slovenske pijačarske industrije prevzeli nadzor nad velikim delom slovenske vode – čeprav celoten pijačarski trg v Sloveniji predstavlja le 0,35 odstotka* letno načrpane vode), ali pa nimajo ničesar z vsebino predloga.
Predlog tako na primer nikakor ne naslavlja standardov skrbi za vodne vire, podporniki, ki si zavzemajo za spremembe na tem področji bi se lotili Zakona o vodi.
Z vpisom »pravice do vode« v Ustavo v Sloveniji ne bo nič manj žejnih ljudi in državljani ne bomo imeli nič več pravic kot danes. Tudi vodni viri ne bodo nič bolj zaščiteni, njihovo komercialno izkoriščanje je že danes strogo regulirano. Bo pa še bolj politiziran še en sektor več.
* Letno se v Sloveniji načrpa skoraj milijarda kubičnih metrov vode. Količina v letu 2014 je bila po podatkih statističnega urada 980 milijonov m3.
Za celotno pijačarsko industrijo je bilo načrpanih le 3,45 milijona m3 vode oziroma 0,35 odstotka od vse načrpane vode.
Za potrebe javnih vodovodov po drugi strani je bilo načrpanih 163 milijonov m3 (okoli 28 odstotkov pa zaradi dotrajanosti vodovodnega omrežja ni prišlo do končnih uporabnikov)
.
Za celotno pijačarsko industrijo je bilo načrpanih le 3,45 milijona m3 vode oziroma 0,35 odstotka od vse načrpane vode.
Za potrebe javnih vodovodov po drugi strani je bilo načrpanih 163 milijonov m3 (okoli 28 odstotkov pa zaradi dotrajanosti vodovodnega omrežja ni prišlo do končnih uporabnikov)
»Namesto da brezplodno in brezplačno zabavljate, kako bi bilo treba ukiniti obvezno naročnino na RTV, vsaj tak znesek namenite neodvisnim medijem. Eden od teh naj bo Domovina.«
dr. Žiga Turk, univerzitetni profesor
Prosimo vas, da podprete Domovino tudi vi.
Za podporo Domovini kliknite na spodnji gumb. Ob donaciji vsaj 5 € mesečno (60+ € letno) vam podarimo majico "Moja Domovina.je Slovenija".
Kakšno spremembo pravzaprav predlagajo?
Predlagatelji z Alenko Bratušek na čelu so predlagali, da se v 70. člen Ustave dodata dva odstavka:
»Vsakdo ima pravico do pitne vode.
Vodni viri, ki služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo in vodo za oskrbo gospodinjstev, se izkoriščajo v obliki neprofitne javne službe.«
Strokovna skupina, ki jo je vodil dr. Lojze Ude, pa predlaga samostojen 70. a člen:
– Vsakdo ima pravico do pitne vode.
– Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev. Vodni viri, ki služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev, niso tržno blago.
– Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko neprofitne javne službe, tako da vodne vire za ta namen izkorišča sama neposredno ali izkoriščanje prenese v neposredno upravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim.
dr. Žiga Turk, univerzitetni profesor
Prosimo vas, da podprete Domovino tudi vi.
Za podporo Domovini kliknite na spodnji gumb. Ob donaciji vsaj 5 € mesečno (60+ € letno) vam podarimo majico "Moja Domovina.je Slovenija".
Kakšno spremembo pravzaprav predlagajo?
Predlagatelji z Alenko Bratušek na čelu so predlagali, da se v 70. člen Ustave dodata dva odstavka:
»Vsakdo ima pravico do pitne vode.
Vodni viri, ki služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo in vodo za oskrbo gospodinjstev, se izkoriščajo v obliki neprofitne javne službe.«
Strokovna skupina, ki jo je vodil dr. Lojze Ude, pa predlaga samostojen 70. a člen:
– Vsakdo ima pravico do pitne vode.
– Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev. Vodni viri, ki služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev, niso tržno blago.
– Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko neprofitne javne službe, tako da vodne vire za ta namen izkorišča sama neposredno ali izkoriščanje prenese v neposredno upravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim.
Tudi hrana in ustrezna temperatura sta esencialni za življenje; bomo torej v ustavo zapisali tudi pravico do hrane in ogrevanja?
Zakaj trdim, da je predlog nesmiseln in celo škodljiv
Voda je esencialna za življenje. To zagovorniki ponavljajo kot papige. In jasno drži! A to ni noben kriterij za vpis »pravice« do vode v Ustavo. Tudi hrana in ustrezna temperatura sta esencialni za življenje; bomo torej v ustavo zapisali tudi pravico do hrane in ogrevanja?
In zakaj bi se ustavili zgolj pri nujnih fizioloških pogojih, mar ne pravijo z razlogom »zdrav duh v zdravem telesu«? Še pravico do seksa, elektrike in interneta vnesimo potlej v Ustavo! In prepričan sem, da z malo domišljije najdemo še cel kup bolj in manj za sodobno življenje esencialnih reči.
Kaj naj bi takšne pravice potem sploh pomenile? Kako jih bomo v praksi uveljavljali? Kdo jih bo plačal? V najboljšem primeru bodo mrtve črke na papirju in predstavljajo razvrednotenje Ustave in trapasto predstavo za javnost. V najslabšem pa bodo njihovi recitatorji prešli od intepretacije, da »pravica« pomeni neoviran dostop (negativna pravica – in to danes že imamo!), k interpretaciji, da pravica pomeni tudi zajamčeno (zastonj?) dostavo (pozitivna pravica).
Utopični svet, kjer je vse »zastonj« pa v praksi seveda preklemansko veliko stane in sploh seboj prinese kup zlorab – res pa si ponudniki »zastonj« storitev potem uredijo kak lep monopolističen vrtiček poslov in služb za politične prijatelje. Nekomu koristi, a vprašanje, če smo ta nekdo običajni državljani.
Z vpisom »pravice do vode« v Ustavo v Sloveniji ne bo nič manj žejnih ljudi in državljani ne bomo imeli nič več pravic kot danes.
Za lepo zvenečimi besedami nove dajatve
Da predlagan člen izrecno zahteva izkoriščanje vodnih virov preko neprofitne javne službe, onemogoča tržne rešitve na tem področju, hkrati pa pod vprašaj postavlja deset tisoče obstoječih vodnih virov v zasebni rabi, ki jih imajo posebno na podeželju državljani že desetletja.
Pod krinko dobrih namenov predlagana sprememba tako nadaljuje podržavljanje vodnih virov in oskrbe z vodo, jasno pa se kažejo tudi bodoči apetiti po povečanju administriranja tega področja in samo ovinek stran so najverjetneje kakšne nove dajatve.
Zagovorniki v kampanji za vpis »pravice« v Ustavo navajajo kup trditev, ki so ali zavajajoče (na primer, da so tujci s prevzemom večine slovenske pijačarske industrije prevzeli nadzor nad velikim delom slovenske vode – čeprav celoten pijačarski trg v Sloveniji predstavlja le 0,35 odstotka* letno načrpane vode), ali pa nimajo ničesar z vsebino predloga.
Predlog tako na primer nikakor ne naslavlja standardov skrbi za vodne vire, podporniki, ki si zavzemajo za spremembe na tem področji bi se lotili Zakona o vodi.
Z vpisom »pravice do vode« v Ustavo v Sloveniji ne bo nič manj žejnih ljudi in državljani ne bomo imeli nič več pravic kot danes. Tudi vodni viri ne bodo nič bolj zaščiteni, njihovo komercialno izkoriščanje je že danes strogo regulirano. Bo pa še bolj politiziran še en sektor več.
* Letno se v Sloveniji načrpa skoraj milijarda kubičnih metrov vode. Količina v letu 2014 je bila po podatkih statističnega urada 980 milijonov m3.
Za celotno pijačarsko industrijo je bilo načrpanih le 3,45 milijona m3 vode oziroma 0,35 odstotka od vse načrpane vode.
Za potrebe javnih vodovodov po drugi strani je bilo načrpanih 163 milijonov m3 (okoli 28 odstotkov pa zaradi dotrajanosti vodovodnega omrežja ni prišlo do končnih uporabnikov)
.
Za celotno pijačarsko industrijo je bilo načrpanih le 3,45 milijona m3 vode oziroma 0,35 odstotka od vse načrpane vode.
Za potrebe javnih vodovodov po drugi strani je bilo načrpanih 163 milijonov m3 (okoli 28 odstotkov pa zaradi dotrajanosti vodovodnega omrežja ni prišlo do končnih uporabnikov)
»Namesto da brezplodno in brezplačno zabavljate, kako bi bilo treba ukiniti obvezno naročnino na RTV, vsaj tak znesek namenite neodvisnim medijem. Eden od teh naj bo Domovina.«
dr. Žiga Turk, univerzitetni profesor
Prosimo vas, da podprete Domovino tudi vi.
Za podporo Domovini kliknite na spodnji gumb. Ob donaciji vsaj 5 € mesečno (60+ € letno) vam podarimo majico "Moja Domovina.je Slovenija".
Podprite Domovino tukaj!
Hvala! (akcija se zaključi 16. 6.)
dr. Žiga Turk, univerzitetni profesor
Prosimo vas, da podprete Domovino tudi vi.
Za podporo Domovini kliknite na spodnji gumb. Ob donaciji vsaj 5 € mesečno (60+ € letno) vam podarimo majico "Moja Domovina.je Slovenija".
Podprite Domovino tukaj!
Hvala! (akcija se zaključi 16. 6.)
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
2 komentarja
turk.boris
Čisto vse si(prav "čudežno") obrnil na glavo in to s popolnoma napačnimi argumenti.
Glede tega, da je predlog "lepo zveneči"... ravno s tem razlogom, da ne bo prišlo do tega, da bi tisti, ki trenutno uporabljajo "lastne" vodne vire, ne bi izgubili pravice do upravljanja z njimi, smo ta predlog iz CI za Slovenijo in svobodo nesli v parlament! Ravno zato smo sprožili debate, ravno zato smo terali stvar naprej.
Naprej, glede Rokovih nadaljnjih napačnih interpretacij predloga. V predlogu nikjer ne piše, da bo distribucija vode zastonj in noben pravni organ si tega ne more tako razlagati. Za koriščenje vode iz omrežja moramo plačati: vodarino, omrežnino vodooskrbe, odvajanje odpadnih voda, omrežnino odvajanja, čiščenje odpadnih voda, omrežnino čiščenja odpandih voda. Voda kot surovina je že sedaj zastonj. Ampak - ali bo tudi v naprej tako? Če se vmešajo multikoorporacije in TTIP in CETA in če slučajno dosežejo svoje, potem je samo še vprašanje časa, kdaj bi imeli vse pod svojo kontrolo, z vodo vred, z vsemi 10 000 vodnimi viri, ki so trenutno v Sloveniji v "privatni" lasti.
Nato glede davkov... Davki se bodo višali, ko bo iz Slovenije steklo več denarja, kot ga vanj priteče. Kako lahko do tega pride na področju oskrbe s pitno vodo? Tujec (multikoorporacija) pride v državo, kuje dobičke od tega, ko zaračunava državljanom visoke cene (ob tem, ko skrbi za infrastrukturo) in ves dobiček odnese kam? Slučajno v krogotok državne ekonomije? Ne, v vrh svoje piramide, ven iz Slovenije. Zadnjič sem gledal oddajo Tarča, kjer je več ljudi govorilo o tej problematiki, pa ste ta razlog čisto spregledali. En glavnih od pivovarne je rekel, da vpis vode v Ustavo ne bo ničesar spremenil, ker so vse stvari, ki jih zahtevamo, že realizirane. Isto si ti v članku napisal. Seveda so ta trenutek realizirane, ampak noben zakon nam ne zagotavlja, ta bodo jutri tudi. Ker ni težko zakonov spremenit. Ustavo je pa dosti težje spremenit, hkrati pa je Ustavno sodišče najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi ter varuh ustavnosti in zakonitosti.
Lobiji s TTIP in CETA silovito pritiskajo in na spletni strani vlade sem nedavno videl, da jih že promovirajo, te falote, ki skušajo uveljaviti sistem, v katerem so multikorporacije nad zakoni, nad našimi volilnimi pravicami, nad referendumi (več o tem, kako skušajo zmanjšati naše pravice do referenduma vam razloži Blaž Babič... https://www.youtube.com/watch?v=RbcugFkuoJg; https://www.youtube.com/watch?v=YyFvIFXKUX0).
Če multikoorporacija dobi pravico do upravljanja in nadziranja s stvarmi, od katerih je odvisno Tvoje življenje (npr. pravico do koncesij za vodo za 50 let), potem ja, najverjetneje ne boš umrl(a) na račun tega, ker jim je verjetno v interesu, da dolgo živiš in da na račun tebe čim dlje služijo... zato bi se taka multikoorporacija morda celo potrudila in recimo ustrezno ravnala z nivojem podtalnice, skrbela za infrastrukturo... morda, ampak to počnejo za ceno, o kateri se premalo govori. Za ceno "tvojega" HLAPČEVSTVA.
Še enkrat, vprašaj se, kam gre dobiček, ki ga multikoorporacija dobi. Gre v obtok v Slovenijo, ali iz države? Ko denar kroži znotraj države, imamo od tega korist državljani. Ko ga gre na milijone in milijarde ven, notri pa ga pride premalo (to je pri nas stalen pojav), pride do inflacije in potem do gospodarske krize. Na račun uporabe vode si res ne smemo privoščiti inflacije.
Nato se še vprašajte, zakaj bi dali vodo v upravljanje nekomu, ki si prizadeva uničit demokracijo in preko TTIP in CETA uveljavit absolutizem, diktaturo? In če se znotraj tega absolutizma vam osebno kaj zajebe, kaj boste potem? Boste tulil v luno (glavna uprava multikoorporacije ponavadi ni znotraj države)?
Tisti, ki si prizadevate k privatizaciji vode, prosim vas, vzemite si čas za premislek. Nekateri imate "srce na pravem mestu" in si prizadevate pomagati državljanom v splošnem, prepričani ste, da lahko najdete pravi način, takšno privatizacijo vode, pri kateri državljani ne bi bili zlorabljeni. Z idejo ni nič narobe, ampak za izvedbo tega stoji hudič. V dokumentu Ukradeno blago (http://stres.a.gape.org/VTA/ustavna_pobuda_23_1_15/Ukradeno_blago_rdeca_nit_23_1_16.pdf) [Plohl in sodelavci] je zelo nazorno razloženo, kako so v Sloveniji nekatere privatizacije potekale postopno, prikrito in protiustavno in povzročile gospodarski zlom. Povzetek dokumenta je spodaj. Igra s takimi "šahisti" je nerazumna. Tudi pri privatizaciji vode lahko nastopijo enaki igralci, ki bodo zelo verjetno našli način, kako preko privatizacije še naprej zlorabljati upravo države v škodo skoraj vseh ostalih. Tisti, ki naj bi nas zaščitili pred njihovimi prevarami, pa niso na boljšem položaju, kot slepci, ki morajo nekoga pripeljat skozi nepoznan labirint. Te igre nočemo, voda je od vseh ali pa od nikogar!
Napovedani povzetek...
"Ustavnemu sodišču RS podajamo pobudo, da ob razveljavitvi navedenih zakonov oziroma drugih listin in dokumentov naloži tudi obvezo DZ RS, da sprejeme “Zakon o popravi krivic zaradi odvzema družbene lastnine”, ki so nastale po sprejemu navedenih izpodbijanih predpisov ali njihovih posameznih delov in tako zavaruje zahtevo javne korist. Razlog utemeljujemo na dejstvu, da vlada RS in DZ RS nista uspela dokazati javne koristi in ustvariti obljubljeno blaginjo in napredka, sugerirana kot “Slovenija druga Švica” v vseh 25 letih samostojnosti in sta s kršitvijo Ustave RS 1991 in mednarodnih predpisov z enostranskim odvzemom družbene lastnine, njenim podržavljenjem, njenim odtujevanjem s preprodajo pod parolo “Umik države iz lastništva” in “Privatizacija te državne lastnine” v resnici povzročila gospodarski zlom z vsemi zgoraj navedenimi posledicami in kar je v popolnem nasprotju od njiju danih obljub ter temu posledičnimi pričakovanji družbe.
[...]
Iz pobude je očitno, da se je proces razlastninjenja, ob hkratnem zmanjševanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin, dogajal postopno in prikrito. Šele dejansko stanje, kot smo mu priča danes in poglobljena analiza vzrokov, ki je pripeljala do njega, omogočata ugotovitve zapisane v tej pobudi.
[...]
Iz navedene lastninske zakonodaje vidimo kako sta Vlada RS in DZ RS (Skupščina RS) to počela po korakih in po kosih, da sta ustvarila ne obstoječo državno lastnino, ki po Ustavi RS 1991, ni ustavna kategorija. Nazorno je, da je bil namen podelitve certifikatov, ki so jih bili ljudje primorani vzeti, le lažen poizkus prikritja samovoljnega odvzema lastnine in da so ljudje v zameno za lastnino dobili vrednost v certifikatu, ki so ga prenašali na zasebne posredniške investicijske sklade, kako so podržavljeno lastnino prenašali na od države ustanovljene agencije SOD in KAD (Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja) ali druge pravne osebe, zatem na drugo ali na tretjo od države uzakonjeno pravno osebo za obvladovanje lastništva, kot je npr. AUKN - Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, SDH- Slovenski državni holding, DUBT - Družba za upravljanje bančnih terjatev. Vmes so zmeraj nekaj preprodali pod izgovorom umika države iz lastništva ali zaradi nekih obljub nekoga nekomu in ob enem prikrito tudi načrtno uničili dobršen del gospodarstva ter posledično zaradi njegovih manjših prihodkov zadolžili državo, za pokritje proračunskega primanjkljaja."
Rajko Podgoršek
Strinjam se, da je ta populistična gesta slepilo s katerim bo država zbirokratizirala koncesije pri podeljevanju dovoljenj za črpanje vode in ves namen tega je izriniti konkurenco ter onemogočiti ljudem samoorganiziranje ter tako zatreti samooskrbo na podeželju.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.