Populizem je na levi in desni, mediji pa ga posredujejo

Primož Veselič
1

Včeraj se je v ljubljanski kavarni odvil zanimiv pogovorni večer v organizaciji Nove Slovenije z naslovom Mediji in politika v času populizma.

Na njem so v luči aktualnih dogodkov o populizmu razpravljali Tjaša Slokar Kos, odgovorna urednica informativnega in športnega programa POP TV, dr. Ljerka Bizilj, direktorica TV Slovenija, Gregor Trebušak, urednik oddaje Svet na Kanalu A, in Silvester Šurla, odgovorni urednik revije Reporter.

Kako in zakaj se pojavlja populizem

Uvodoma so gostje poskušali definirati populizem. Tjaša Slokar Kos meni, da je to početje, ko se obljublja nekaj, česar ni moč izpolniti. Po mnenju Gregorja Trebušaka je pravzaprav populizem intuitivno zelo enostavno zaznati, npr. na družbenih medijih. Dr. Ljerka Bizilj je dodala, da populizem sicer ni nekaj novega, je pa pospešen s strani družbenih medijev. Silvester Šurla pa je povedal, da ne obstaja samo desni populizem, temveč tudi levi, npr. Siriza, ZL, pa tudi SMC.

Na vprašanje, kaj je bil sprožitelj populizma v zadnjem času, je Slokar Kos odgovorila, da je bila to predvsem svetovna gospodarska kriza in razočaranje ljudi ob tem. Hkrati pa so za vzpon populizma soodgovorni tudi mediji, sploh tradicionalni, ki so se ob prihodu novih spletnih primorani trše boriti za občinstvo.

Mediji in migrantska kriza

Pomemben del razprave so nato namenili medijskemu dogajanju ob migrantski krizi. Slokar Kosova je povedala, da je bilo treba med migrantsko krizo zaradi vseh burnih in sovražnih odzivov ukiniti možnost komentiranja na njihovi spletni strani.

Dr. Biziljeva je poudarila, da je bilo v medijih veliko enostavne nevednosti in zmedenosti. Hkrati je dodala, da je populizem podoben na levi in desni in povsod igra na čustvene odzive.

Šurla je prepričan, da je ob tej krizi večina medijev padla na izpitu profesionalnosti. Poročalo se je namreč neobjektivno, čustveno ter pod pretvezo nekega lažnega humanizma. Zdi se mu tudi narobe ukiniti pravico komentiranja.

Na vprašanje organizatorjev, zakaj je sploh prišlo do take krize, je Silvester Šurla povedal, da je pravzaprav šlo za odločitev ene najvplivnejše osebe, Angele Merkel, ki je ni moč racionalno razložiti. Dr. Bizilj pa je dodala, da naj bi takrat šlo za nemške potrebe po delovni sili.

Trebušak je izpostavil, da je bil vzrok tudi v slabi presoji geopolitičnih dogajanj v evropski soseščini, torej sirske državljanske vojne, situacije v Libiji in na vzhodu Ukrajine. Slokar Kos pa je dodala, da je del krivde tudi na strani EU, ki je praktično odpovedala.

Prihajajoče volitve v Franciji, Nemčiji in Sloveniji

Govorci so nato zadnji del razprave namenili prihajajočim volitvam v Franciji in Nemčiji in pa domačim državnozborskim. Slokar Kosova je poudarila, da po porazu Gerta Wildersa v Evropi ni več take panike, kot je bila po brexitu in Trumpovi zmagi.

Šurla meni, da bi zmaga Marine le Pen v Franciji verjetno pomenila frexit in veliko izgubo za majhne članice EU, torej tudi Slovenijo. Nemški politični prostor ocenjuje kot dosti bolj stabilen, saj nima velike evroskeptične stranke, tako kot tudi slovenski.

Na prihajajočih domačih volitvah pričakuje umazano kampanjo. Meni, da je slovenski politični prostor zelo nestabilen in nezrel, sploh če pogledamo zadnja leta.

Trebušak meni, da si sicer Slovenci izvolimo takšno oblast, kot si jo zaslužimo. Zdi se mu tudi razumljivo, da si ljudje želijo novih obrazov, predvsem mlajša generacija.

Slokar Kosova si predvsem želi zanimive kampanje, saj raziskave kažejo veliko naveličanost ljudi nad politiko. Želi si tudi večjo moč tradicionalnih srednjeevropskih strank in hkrati veliko možnosti pripisuje novim igralcem.

1 komentar

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime