Popovič o 7 tisočakih najemnine za stavbo na Škofijah: državni denar porabite za begunce, ne pa za pomoč lastnicam
POSLUŠAJ ČLANEK
Na Škofijah, kjer naj bi nastala tretja integracijska hiša za begunce v Sloveniji, poteka zbor krajanov z visoko politično udeležbo koprskega župana Borisa Popoviča in državnega sekretarja Boštjana Šefica.
V razgretem ozračju nabito polnega prostora se odvija pravi politični spopad, katerega zmagovalec se zdi znan; to je župan Boris Popovič, ki nastanitvi beguncev s svoji občini ne nasprotuje, vendar meni, da bi jih morali razpršiti po vseh krajevnih skupnostih.
A dvoletna najemna pogodba med državo in odvetnicama, ki imata objekt v lasti, je podpisana in sicer za dobrih 7 tisočakov mesečno, ne glede na število beguncev v stavbi.
Zaenkrat naj bi v njo naselili eno družino.
“Ministrstvo je objavilo razpis za integracijsko hišo in prijavili sta se lastnici. Komisija je ocenila, da je objekt primeren. Pisno smo obvestili občino 17. novembra, potem smo jo 17. februarja obvestili, da bomo pristopili k najemu objekta,” je o načrtu nastanitve do 50 beguncev, ki jim je azil že odobren, občanom pojasnil državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic.
Kot je dejal, so lokacijo izbrali, ker ima močno zaledje v MO Koper, v manjših okoljih pa je po njegovem lažje vzpostaviti komunikacijo. Poudaril je še, da so se kljub temu, da je trenutno odločitev takšna, o njej pripravljeni pogovarjati.
“Imamo problem. 50 beguncev hočejo pripeljati v središče Škofij, večina krajanov pa tega noče. Pripravljeni smo prevzeti vseh 50. A želimo na fer način za nas in za begunce,” pa je dejal koprski župan Boris Popovič ter predlagal, da se begunci razselijo po celotni občini, saj se bodo le tako dejansko integrirali v družbo.
Mnogo prahu je dvignila informacija, da bo država lastnicam, odvetnicam iz Ljubljane, za najemnino dve leti plačevala kar dobrih 7 tisočakov mesečno, ne glede na število prejemnikov mednarodne zaščite, ki bi v integracijski hiši bivali. In teh vsaj na začetku ne bi bilo veliko.
Mnogi so prepričani, da gre za očitno neracionalno zapravljanje državnega denarja.
"Ponudimo vam to roko, tisti dve gospe lastnici hostla pa naj se znajdeta kot vesta in znata. Denar države porabite za pomoč beguncem, ne za pomoč tema dvema gospema iz Ljubljane. Naj ti ljudje živijo kot ljudje, ne kot živali. Imamo stanovanjski sklad in subvencije. Lahko jim pomagamo,” je o tem dejal Boris Popovič ter dodal, naj si lastnici raje poiščeta drug posel.
Po besedah predsednika KS Škofije Edmonda Gašparja je večina krajanov proti integracijski hiši, sprejeli pa bi eno družino. Zbor je namenjen obveščanju krajanov, kaj nameravata občina in notranje ministrstvo, na zboru pa naj bi občani oblikovali neko skupno mnenje.
Gašpar Popoviču sicer očita, da je situacijo izrabil za spretno politično manipulacijo.
Pri zadnjih javnih uporih proti naselitvi beguncev v njihovem kraju je zanimivo, da se dogajajo v okoljih s siceršnjo izrazito levo usmerjeno volilno bazo, kar nasprotuje posrednim medijskim insinuacijam, da je tako imenovana "nestrpnost do beguncev" domena ozkoglednih desničarskih državljanov .
Škofije so na primer politično gledano izrazito levo-usmerjeno območje, saj so v tem krajudenimo na zadnjih parlamentarnih volitvah stranke levo od politične sredine dobile več kot 80 % podporo, SDS in NSi pa skupaj manj kot 20 %.
Škofjoti so najbolj množično volili SMC, ki je dobila nekaj manj kot polovico vseh glasov, zelo dobro se je, z več kot 10 % glasov, odrezala Združena levica, glede na državno raven pa nadpovprečno tudi SD, ZaAB in DeSUS.
Civilni iniciativi proti integracijskem domu na Škofijah se je zgolj v prvih dveh dneh pridružilo več kot 500 ljudi, kar je trikrat toliko, kot sta v tem kraju na zadnjih državnozborskih volitvah dobili glasov SDS in NSi skupaj.
A Škofije glede tega niso osamljen primer. Zanimiv je tudi odpor proti vzpostavitvi azilnega doma v tradicionalno rdečem Velenju, kjer se župan SD Bojan Kontič na vse pretege trudi preprečiti referendum o tem vprašanju, ki ga zahteva tamkajšnja civilna iniciativa. Očitno ne zaupa močno levo usmerjenemu volilnemu telesu, da bi na referendumu medse sprejelo begunce z drugega konca sveta, kot so v Velenje prihajali do sedaj.
V razgretem ozračju nabito polnega prostora se odvija pravi politični spopad, katerega zmagovalec se zdi znan; to je župan Boris Popovič, ki nastanitvi beguncev s svoji občini ne nasprotuje, vendar meni, da bi jih morali razpršiti po vseh krajevnih skupnostih.
A dvoletna najemna pogodba med državo in odvetnicama, ki imata objekt v lasti, je podpisana in sicer za dobrih 7 tisočakov mesečno, ne glede na število beguncev v stavbi.
Zaenkrat naj bi v njo naselili eno družino.
“Ministrstvo je objavilo razpis za integracijsko hišo in prijavili sta se lastnici. Komisija je ocenila, da je objekt primeren. Pisno smo obvestili občino 17. novembra, potem smo jo 17. februarja obvestili, da bomo pristopili k najemu objekta,” je o načrtu nastanitve do 50 beguncev, ki jim je azil že odobren, občanom pojasnil državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic.
Kot je dejal, so lokacijo izbrali, ker ima močno zaledje v MO Koper, v manjših okoljih pa je po njegovem lažje vzpostaviti komunikacijo. Poudaril je še, da so se kljub temu, da je trenutno odločitev takšna, o njej pripravljeni pogovarjati.
“Imamo problem. 50 beguncev hočejo pripeljati v središče Škofij, večina krajanov pa tega noče. Pripravljeni smo prevzeti vseh 50. A želimo na fer način za nas in za begunce,” pa je dejal koprski župan Boris Popovič ter predlagal, da se begunci razselijo po celotni občini, saj se bodo le tako dejansko integrirali v družbo.
Država bo za stavbo plačevala visoko najemnino
Mnogo prahu je dvignila informacija, da bo država lastnicam, odvetnicam iz Ljubljane, za najemnino dve leti plačevala kar dobrih 7 tisočakov mesečno, ne glede na število prejemnikov mednarodne zaščite, ki bi v integracijski hiši bivali. In teh vsaj na začetku ne bi bilo veliko.
Mnogi so prepričani, da gre za očitno neracionalno zapravljanje državnega denarja.
"Ponudimo vam to roko, tisti dve gospe lastnici hostla pa naj se znajdeta kot vesta in znata. Denar države porabite za pomoč beguncem, ne za pomoč tema dvema gospema iz Ljubljane. Naj ti ljudje živijo kot ljudje, ne kot živali. Imamo stanovanjski sklad in subvencije. Lahko jim pomagamo,” je o tem dejal Boris Popovič ter dodal, naj si lastnici raje poiščeta drug posel.
Po besedah predsednika KS Škofije Edmonda Gašparja je večina krajanov proti integracijski hiši, sprejeli pa bi eno družino. Zbor je namenjen obveščanju krajanov, kaj nameravata občina in notranje ministrstvo, na zboru pa naj bi občani oblikovali neko skupno mnenje.
Gašpar Popoviču sicer očita, da je situacijo izrabil za spretno politično manipulacijo.
V 15 zaselkih Krajevne skupnosti Škofije, največje zaledne KS v Mestni občini Koper, živi okrog 3.300 prebivalcev. Kraj je zgolj 2 kilometra oddaljen od državne meje z Italijo.
Upor proti nastanitvi beguncev v izrazito levo usmerjenem okolju
Pri zadnjih javnih uporih proti naselitvi beguncev v njihovem kraju je zanimivo, da se dogajajo v okoljih s siceršnjo izrazito levo usmerjeno volilno bazo, kar nasprotuje posrednim medijskim insinuacijam, da je tako imenovana "nestrpnost do beguncev" domena ozkoglednih desničarskih državljanov .
Škofije so na primer politično gledano izrazito levo-usmerjeno območje, saj so v tem krajudenimo na zadnjih parlamentarnih volitvah stranke levo od politične sredine dobile več kot 80 % podporo, SDS in NSi pa skupaj manj kot 20 %.
Škofjoti so najbolj množično volili SMC, ki je dobila nekaj manj kot polovico vseh glasov, zelo dobro se je, z več kot 10 % glasov, odrezala Združena levica, glede na državno raven pa nadpovprečno tudi SD, ZaAB in DeSUS.
Civilni iniciativi proti integracijskem domu na Škofijah se je zgolj v prvih dveh dneh pridružilo več kot 500 ljudi, kar je trikrat toliko, kot sta v tem kraju na zadnjih državnozborskih volitvah dobili glasov SDS in NSi skupaj.
A Škofije glede tega niso osamljen primer. Zanimiv je tudi odpor proti vzpostavitvi azilnega doma v tradicionalno rdečem Velenju, kjer se župan SD Bojan Kontič na vse pretege trudi preprečiti referendum o tem vprašanju, ki ga zahteva tamkajšnja civilna iniciativa. Očitno ne zaupa močno levo usmerjenemu volilnemu telesu, da bi na referendumu medse sprejelo begunce z drugega konca sveta, kot so v Velenje prihajali do sedaj.
Kaj je integracijska hiša in kakšne so pravice oseb, ki jim je bila dodeljena mednarodna zaščita?
Integracijska hiša je mišljena kot nekakšen prehodni dom, v katerem bi se begunci - tisti, ki so že pridobili mednarodno zaščito, pod nadzorstvom svetovalcev lažje vključili v običajno življenje v novi družbi oziroma okolju.
V Sloveniji sta trenutno dve - v Ljubljani in Mariboru, na Škofijah nanj bi bila tretja.
V integracijski hiši lahko osebe živijo najdlje eno leto, to obdobje pa se lahko podaljša za 6 mesecev. po pravicah izenačene z državljani Republike Slovenije: lahko si prosto iščejo zaposlitev, se naselijo kjerkoli želijo in podobno.
V postopku integracije sicer dobijo denarno nadomestilo za prebivanje pri zasebnikih za 18 mesecev in še dodatnih 18, če se udeležijo tečaja slovenskega jezika, ki je zanje organiziran skupaj s tečajem spoznavanja slovenske zgodovine, kulture in ustavne ureditve.
V družbo se vključujejo po posebnem integracijskem načrtu, njihov napredek pa spremljajo svetovalci za begunce.
Kadar se naselijo v zasebno stanovanje, državi ni potrebno obveščati lokalnih skupnosti.
Integracijska hiša je mišljena kot nekakšen prehodni dom, v katerem bi se begunci - tisti, ki so že pridobili mednarodno zaščito, pod nadzorstvom svetovalcev lažje vključili v običajno življenje v novi družbi oziroma okolju.
V Sloveniji sta trenutno dve - v Ljubljani in Mariboru, na Škofijah nanj bi bila tretja.
V integracijski hiši lahko osebe živijo najdlje eno leto, to obdobje pa se lahko podaljša za 6 mesecev. po pravicah izenačene z državljani Republike Slovenije: lahko si prosto iščejo zaposlitev, se naselijo kjerkoli želijo in podobno.
V postopku integracije sicer dobijo denarno nadomestilo za prebivanje pri zasebnikih za 18 mesecev in še dodatnih 18, če se udeležijo tečaja slovenskega jezika, ki je zanje organiziran skupaj s tečajem spoznavanja slovenske zgodovine, kulture in ustavne ureditve.
V družbo se vključujejo po posebnem integracijskem načrtu, njihov napredek pa spremljajo svetovalci za begunce.
Kadar se naselijo v zasebno stanovanje, državi ni potrebno obveščati lokalnih skupnosti.
Pred dnevi je v Slovenijo prispela četrta skupina prosilcev za mednarodno zaščito, premeščenih iz Italije in Grčije. Doslej je bilo v Slovenijo premeščenih 135 oseb, večinoma Eritrejcev, Sircev in Iračanov.
Slovenija v letu 2016 odobrila 170 prošenj za azil.
Slovenija v letu 2016 odobrila 170 prošenj za azil.
Zadnje objave
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ustavite levico
24. 4. 2024 ob 6:00
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.