Ponekod po Evropi prvi znaki rahljanja ukrepov. Kdaj bomo svobodneje zaživeli v Sloveniji?

Disciplinirano spoštovanje vladnih ukrepov proti širjenju koronavirusa se Sloveniji obrestuje. Rast potrjeno okuženih je vse položnejša, hospitalizacije skokovito ne naraščajo, glavne težave pa so trenutno omejene na širjenje okužb v domovih ostarelih.

Slovenija tudi v tujini velja za vzor spopadanja s koronavirusno krizo, dr. Milan Krek z NIJZ pa je vladne ukrepe označil za dobre, oziroma ustrezne. 

Ključno pa je, da se jih, tako kot do sedaj, držimo še naprej. A kako dolgo, se verjetno sprašuje marsikdo izmed nas. Pregledali smo nekaj mnenj in obetov za naslednje tedne. 

Brez strogih ukrepov bi lahko pri nas umrelo 90.000 ljudi. Gre nam dobro, a se je potrebno omejitev še naprej strogo držati.

Dr. Milan Krek z Nacionalnega institute za javno zdravje je na današnji novinarski konferenci dejal, da bi se brez strogih omejitev po svetu z novim koronavirusom okužilo do sedem milijard ljudi, 40 milijonov ljudi pa bi umrlo. Ker smo ukrepe sprejeli, je pričakovati dve milijardi okuženih in 10 milijonov smrti. Samo v Sloveniji bi se po njegovih besedah brez strogih ukrepov okužilo okrog 480.000 ljudi, 90.000 pa bi jih umrlo.

Sedanji ukrepi, sprejeti pri nas, po navedbah dr. Kreka delujejo, dobro nam gre tudi v primerjavi z drugimi državami. Kljub temu pa je pomembno, da nam neupoštevanje prepovedi gibanja in druženja dokaj uspešne statistike ne pokvarita, je dejal in opozoril, da število okuženih še vedno raste. Po zadnjih podatkih je potrjeno okuženih 1021 ljudi, 30 ljudi je zaradi okužbe umrlo.

Ne smemo popustili, nevarnost novega vala ni mimo

Če bomo ukrepe obdržali in upoštevali, se bo rast števila okuženih v nekaj dneh umirila, je napovedal Krek. Če pa popustimo, se krivulja še vedno lahko obrne navzgor in hitro pridemo do 10.000 okuženih, je opozoril. Po besedah vladnega govorca v času epidemije Jelka Kacina bomo v Sloveniji po veliki noči lahko natančneje ocenili, kdaj in kje bo ukrepe mogoče sproščati.

Premier Janez Janša je včeraj dejal, da je postopno vračanje v običajno življenje mogoče “pred koncem maja, morda kaj celo že pred koncem aprila”. Hkrati pa je poudaril, da nevarnost novega vala ni mimo, zato je pri sproščanju ukrepov potrebna posebna pazljivost, da se ne bi zgodil nov izbruh.

Omejitve v zdravstvu bi lahko terjale več smrtnih žrtev kot novi koronavirus, tudi gospodarska škoda pušča posledice

Na eni strani zadnje dni na tiskovnih konferencah vlade poslušamo, da gre Sloveniji dobro, seveda ob hkratnem svarjenju, naj se ukrepi še naprej upoštevajo. Na drugi strani zdravstveni strokovnjaki svarijo, da bi zaustavitev nenujnih pregledov in posegov lahko terjala več življenj kot novi koronavirus. Tudi iz gospodarskih krogov prihajajo svarila o veliki gospodarski škodi, ki že vpliva na zdravje in življenje množic. A tudi ob ponovnem zagonu države je potrebna pozornost, ali bi zdravstvo zmoglo nov naval pacientov s Covid-19, ki se ob tem lahko zgodi. Še naprej bo okužbe treba preprečevati v domovih starejših, prav tako na delovnih mestih.

Potrebno se bo naučiti živeti z virusom

Po ocenah imunologov Mateje Logar in Alojza Ihana bomo morali sedanje ukrepe upoštevati še tri do štiri tedne, potem pa se bomo morali naučiti živeti z njim, saj večji del populacije še vedno ne bo prekužen. Zagon gospodarstva mora biti po ocenah Alojza Ihana čim bolj “pameten in premišljen”, a v vsakem primeru pomeni tveganje. Prav zato bodo po njegovih besedah tudi ob postopnemu zagonu gospodarstva potrebne prilagoditve predvsem javnega življenja, javno zbiranje bo, kot drugod, kjer ukrepe sproščajo, še vedno omejeno.

Virusa namreč ne moremo hitro dokončno izkoreniniti iz naše srede, cepivo ne bo še kmalu na voljo, gospodarska škoda pa je vsak dan večja. Kljub temu Ihan izpostavlja, da so slovenske prednosti pri vračanju v življenje zamejenost okužbe, prometna in geografska razčlenjenost, družbena disciplina in kakovostno testiranje.

Na Kitajskem po štirih mesecih še vedno veljajo številni ukrepi

O tem, kako hitro zopet zagnati državo, nas lahko učijo Kitajci, ki so v razvoju poteka epidemije precej pred nami. Kitajska je virus odkrila in proti njemu začela ukrepati na koncu lanskega leta, ukrepov pa še danes, po štirih mesecih, v veliki meri niso odpravili, jih pa deloma sproščajo.

Danes Kitajska še naprej omejuje množično zbiranje, deluje vse več podjetij, ki zaposlenim delijo maske, še naprej zahtevajo dosledno razkuževanje, skrbijo za medosebno razdaljo in zaposlenim stalno merijo telesno temperaturo.

Podjetja še ne morejo delovati nemoteno, saj je veliko delavcev še vedno v karanteni, marsikje še vedno ne deluje javni prevoz, ljudi pa je še vedno strah okužbe, zato trgovine in restavracije še vedno ostajajo razmeroma prazne, nakupovanje pa se je v velikem delu preselilo na splet. Mnogi se soočajo z nižanjem plač, negotovost je zaradi nelikvidnosti velika.

Kljub številnim opozorilom in ozaveščanju, so Kitajci po koncu karantene začeli množično obiskovati znamenitosti in se masovno zbirati na prostem. Posledično je po poročanju medijev naraslo število asimptomatičnih okuženih, oblasti pa se bojijo novega izbruha.

Države si želijo čim prejšnjega zagona gospodarstva, a dogajajo se tudi ponovne zaostritve ukrepov

V Evropi se na počasno sproščanje ukrepov pripravljajo številne države. Avstrija je rahljanje omejitev napovedala po velikonočnih praznikih, v večjem delu pa bodo te ostale do konca aprila. Kot je napovedal avstrijski kancler Sebastian Kurz, bo omejitev gibanja veljala do konca aprila, šole bodo zaprte do srede maja, javnih prireditev ne bo še vsaj do druge polovice junija. Nemčija bo gospodarstvo začela zaganjati po velikonočnih praznikih, sicer sproščanje ukrepov napovedujejo po 19. aprilu. Želijo si zavarovati starejše in postopoma prekužiti mlajšo populacijo, razmišljajo tudi o uvedbi "potnega lista" s katerim bi prosto delo in gibanje omogočili vsem, ki so okužbo preboleli. Slovaška bo avtomobilske tovarne zagnala že ta teden, rahljanje ukrepov je napovedala tudi Danska, kjer jih bodo ob morebitnem novem porastu okužb nemudoma zaostrili. O odprtju nekaterih trgovin razmišljajo na Češkem.

Vrh epidemije so dosegli tudi v Italiji in Španiji, kjer se počasi pripravljajo na sproščanje ukrepov. V Italiji naj bi pet tednov strogih omejitev trajalo do 13. aprila, v Španiji so jih podaljšali do 25. aprila.

Drugače je v Veliki Britaniji, kjer se na vrh epidemije še pripravljajo, najtežji teden v boju z epidemijo pričakujejo tudi v ZDA. Prav tako se večjega izbruha bojijo v nekaterih balkanskih državah. Britanci upajo, da bodo ukrepe lahko začeli sproščati konec maja. Po tem, ko so statistike pozitiven trend kazale Japonski, je država od jutri dalje napovedala mesec izrednih razmer, 20.000 delavcev iz tujine so, podobno kot na Kitajskem, v karanteno poslali tudi v Singapurju.