Pomenljivo sporočilo deželnih volitev: Če bi volili le moški, bi zmagala Alternativa za Nemčijo

Uredništvo
4

Kljub temu, da so večino glasov na včerajšnjih deželnih volitvah v nemških zveznih volitvah v Brandenburgu in na Saškem prejeli največji nemški stranki, je veliko zmago zabeležila radikalno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je svoj rezultat več kot podvojila.

Mediji poročajo o nemškem »paradoksalnem olajšanju«, a hkrati »dvojni klofuti za nestabilno zvezno koalicijo«. Močno je izgubila tudi Levica.

Medtem ko je CDU (Krščansko-demokratska unija) na Saškem zmagala s 32,1 %, SPD pa v Brandenburgu s 26,5 %, je AfD v Brandenburgu dosegla 23,5 odstotka glasov volivcev, na Saškem pa 27,5 odstotka, kar je najboljši izid doslej glede na vse zvezne dežele, s katerim se je stranka v obeh državah po številu glasov uvrstila na drugo mesto, zaradi česar so jo novinarji poimenovali kar “ljudska stranka nemškega vzhoda”.

Kako je uspelo AfD?

Saška je že od začetka begunske krize v Nemčiji zvezna država političnih pretresov. Na Saškem je bila ustanovljena Pegida, tam so se zgodili prvi napadi na begunske domove, tam je začela vzhajati AfD in tam se je lani sklenilo zavezništvo desnih radikalcev, do tedaj uveljavljene stranke pa so se z rezultatom včerajšnjih volitev začele čutiti resno ogrožene.

Vodja CDU na Saškem Michael Kretschmer je zmagal predvsem zaradi izjemno predane volilne kampanje. Volilni rezultat CDU pa so glede na analizo volivcev volili upokojenci, predvsem moški. V najdaljši volilni kampanji na Saškem sploh, je Kretschmer v letu in pol obiskoval ljudi na terenu, a je kljub temu v dobro AfD izgubil 84.000 nekdanjih volivcev te stranke.

Enako metodo kot Kretschmer je v volilni kampanji uporabil tudi Dietmar Woidke iz SPD, ki se mu obeta ponovitev predsedniškega mandata v Brandenburgu, kjer je SPD prav tako precej izgubila, CDU pa se je uvrstila na tretje mesto.

CDU je volilo največ zaposlenih in javnih uslužbencev, medtem, ko je največ samozaposlenih glasove namenilo svobodnjakom (FDP).

Ženske preprečile popolno zmago AfD

AfD je pridobila znaten delež glasov volivcev, ki na zadnjih volitvah leta 2014 niso glasovali. Pretežno je šlo za volivce mlajše in srednje generacije delavskega razreda, v večjem deležu moške, v povprečju manj izobražene in bolj nezadovoljne z razmerami v državi, kot so volivci drugih strank.

Zanimiv je tudi podatek, da bi v primeru, da bi v obeh zveznih državah volili le moški, z naskokom v obeh zmagala Alternativa za Nemčijo.

Oba bodoča premierja bosta morala za sestavo koalicije iskati nove partnerje. Medtem ko v Brandenburgu vse kaže na rdeče-rdeče-zeleno vlado, bo morala CDU morda skleniti »kenijsko« koalicijo z neljubimi Zelenimi. V obeh zveznih državah namreč zavračajo sodelovanje z AfD, ki pa si želi vstopa v koalicijo.

Udarec Levici, a vzpon manjših, prej obrobnih strank

V obeh zveznih državah je močan udarec prejela Levica, ki je dosegla le nekaj več kot 10 odstotkov glasov, s čimer je svoje rezultat skoraj prepolovila. To je za stranko »nesreča brez primere,« je na Twitterju ocenil Dietmar Bartsch vodja poslanske skupine v zveznem parlamentu.  Levica se bo tako po napovedih začela spraševati o lastni identiteti in viziji.

Svojevrstno presenečenje je bilo tudi 2,6 % stranke za zaščito živali v Brandenburgu, ki je s tem zabeležila najboljši rezultat na katerihkoli volitvah do sedaj, rezultat pa so izboljšali tudi Zeleni.

Višja kot pred petimi leti je bila tudi volilna udeležba. Volitev se je udeležilo 56 % volilnih upravičencev, kar je kar 15 odstotkov več kot leta 2014.

kjkj

Včerajšnja volilna nedelja je pokazala, da Alternativa za Nemčijo ne bo prav hitro izginila z nemškega političnega zemljevida, kot so si želeli mnogi, ki so jo že dlje časa videli kot obrobno skupino neracionalnih razočaranih radikalcev, ločenih od tradicionalnih nemških konservativcev.

Vodja AfD Alexander Gauland je ob tem napovedal, da verjame, da bo stranka dosegla državljansko večino.

Nova faza v razvoju AfD je še močneji signal CDU in SPD, ki ne odgovarjata na težave državljanov predvsem na vzhodu, kjer je gospodarsko stanje slabše kot na zahodu in ne razumeta, da so njuni nekdanji volivci razočarani nad politiko sredinskih strank.

4 KOMENTARJI

    • Ženske ne bi smele imeti volilne pravice.

      Tudi sicer nas uničuje feminizacija družbe.

      Še Serpenetinšek je rad povedal, da ženske spadajo k štedilniku.

      Zdaj pa udarite, če si upate, po Šarčevih modrostih

Dodaj odgovor za Miran Klančar Prekliči

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime