Daleč od tega, da bi bilo na Škotskem pomanjkanje, ampak zadnje čase je nakupovanje sadja in zelenjave precej nepredvidljiv opravek. Včasih ni moč dobiti solate, včasih ne paradižnika. Kakšen dan zmanjka hrušk; ko se hruške vrnejo, pa je prazen zaboj za čebulo.
Pa se ne pritožujem – slanine, sira in krompirja nam zlepa ne bo zmanjkalo. Pomembno je prepoznati razlog za tovrstno pomanjkanje. Najpomembnejši vzrok ni otežen uvoz iz Evropske zveze, kot je bilo slišati pred Brexitom, temveč pomanjkanje kmetijskih delavcev. Na jugu, v Angliji, so to še močneje občutili. Julija je angleška aplikacija za sledenje koronavirusa v karanteno poslala toliko delavcev, da je skoraj sprožila nov val praznih polic.
Komaj je vlada preprečila katastrofo z uvajanjem izjem za trgovce, že je udarila nova težava, tokrat pomanjkanje prevoznikov. Tega se ne bo dalo rešiti z uvajanjem izjem. Kot poroča BBC, sta najpogostejša razloga za upad števila voznikov tovornjakov upokojevanje voznikov in Brexit – nič takšnega, kar bi lahko rešil vladni odlok. Ljudi preprosto ni dovolj.
Posnetek komentarja Izidorja Benedičiča je na voljo na koncu prispevka.
Preveč duš, premalo rok
Ob tem se naravno porodi misel, da je vlada hudo podcenila vpliv Brexita. Nacionalni statistični urad je marca 2019 ocenil, da v Združenem kraljestvu živi približno 3.7 milijona evropskih državljanov, kar bi predstavljalo dobrih 5 % celotnega prebivalstva. Po letu 2019 se je v t.i. EU settlement scheme, ki ureja status državljanov Evropske zveze v Združenem kraljestvu, prijavilo skoraj 6 milijonov ljudi. Odstopanje kaže, da so Evropejci predstavljali bistveno večji del gospodarstva, kot je ocenjevala vlada. Za nameček pa v to številko niso všteti sezonski delavci, večinoma iz revnejših evropskih držav, za katere je pot na Otok postala predraga, da bi se jim sezonsko delo še splačalo.
Medtem ko britanska podjetja obupano iščejo (predvsem fizične) delavce, se na južni obali Anglije dnevno pojavlja na stotine ilegalnih priseljencev.
Medtem ko britanska podjetja obupano iščejo (predvsem fizične) delavce, se na južni obali Anglije dnevno pojavlja na stotine ilegalnih priseljencev. Velika večina (skoraj 90 %) je mlajših moških z bližnjega vzhoda – aktivni, delovni ljudje, ki so prepotovali celo Evropo, da so lahko prišli na Otok. Nekateri so prišli s trebuhom za kruhom, drugi so visoko izobraženi, a v domovini ne morejo izkoristiti svojega potenciala. Z veseljem bi pograbili za delo, če bi le dobili priložnost.
Če bi to povedali naravnost, bi jih policija na meji seveda takoj zavrnila. Zato vložijo prošnjo za azil. Država jim nato priskrbi stanovanje in jim izplačuje slabih 40 funtov na teden za življenjske stroške. Dokler ni njihova vloga obdelana – to naj bi trajalo do šest mesecev, v praksi pa navadno še več – se ne morejo preseliti in ne smejo iskati dela, niti prostovoljnega. Izjema so tisti, ki na odločbo čakajo že več kot leto.
Ta sistem je bil zasnovan, da bi odvračal ekonomske migrante, a bi bil še vedno odprt za resnične begunce. Vendar pridobitev ali zavrnitev statusa begunca nista edina izida: mnogim je odobreno začasno dovoljenje za bivanje iz “humanitarnih razlogov”. Tega lahko med drugim pridobijo, če v njihovi domovini divja vojna ali je uzakonjena smrtna kazen. Že bežen pogled na drugi kriterij pokaže, da je večino prosilcev za azil iz Azije in Afrike v praksi težko zavrniti.
Najslabša kombinacija
Položaj je komično paradoksalen: država potrebuje delovno silo, hkrati pa se otepa priseljencev. Vlada je uspešno omejila zakonito priseljevanje iz Evropske zveze (ki je že pred Brexitom predstavljalo manjši del migracij), medtem ko je spopadanje z nezakonitimi migracijami ostalo enako – počasno in na dolgi rok neučinkovito. Za državo je drago, priseljencem pa otežuje integracijo in jih naravnost vabi v sivo ekonomijo.
Ena rešitev je seveda poenostavitev vstopa v državo, s čimer bi lahko priseljence hitro vključili v gospodarstvo in prihranili tako pri stroških vzdrževanja prosilcev za azil kot pri birokraciji, ki se z njimi ukvarja. Toda v trenutni politični klimi v Združenem kraljestvu si tega ne upajo predlagati niti levi laburisti, kaj šele vladajoči konservativci.
Namesto tega namerava vlada poostriti nadzor nad mejami in ostreje preganjati nezakonite priseljence, ki se izdajajo za begunce. Hvalevreden, toda kratkoviden poskus. Večina priseljencev namreč prihaja na Otok zato, ker si želijo prebivati in delati prav tukaj. Če bi želeli zgolj pobirati državno socialno pomoč, bi si težko izbrali manj primerno zahodnoevropsko državo. Tako pa ostaja njihov potencial v veliki meri neizkoriščen.
Med tisočimi, ki bežijo iz Irana, Iraka, Sirije in Afganistana, je verjetno nekaj islamskih skrajnežev, ki so sovražno nastrojeni proti zahodni civilizaciji. Toda ti niso nevarni zato, ker bi jih bilo veliko, temveč ker jim potuho daje negativen odnos Britancev do lastne kulture in identitete. Ta se izkazuje z umetnim napihovanjem rasizma, s politično korektnostjo, relativizacijo zahodnih vrednot in spodkopavanjem spoštovanja zakonov lastne države. Če bi domačini premogli dovolj ponosa in spoštovanja do lastnih običajev in zakonov, bi lahko migrantski val razumeli kot zgodbo o uspehu, ne kot težavo.
Skratka
Uspešno gospodarstvo potrebuje delavce, tudi priseljence. Obenem uspešna družba potrebuje integracijo priseljencev. Integracija v kulturo, ki je sama v sebi razklana, ni preprosta – morda celo ni mogoča. Dolgoročno uspešna rešitev vprašanja migracij je zato bolj odvisna od trdnosti kulturne identitete kot od števila policistov na mejah.
Toda spreminjanje narodne zavesti je dolgotrajno. Kratkoročna dilema pa je enostavna: bomo resno reformirali imigracijski sistem in uveljavljali lastne zakone, ali pa bomo nezakonitim priseljencem gledali skozi prste na vsakem koraku – če so le pripravljeni namesto nas delati v sadovnjakih po 12 ur na dan? Bojim se, da bo še leta odgovor ostal enak.
Ne, gospod Izidor!
Z zapisanim se ne morem strinjati.
Ok, migracije so vedno bile.
Ampak te predstavljajo začasne rešitve in dolgoročne probleme.
Če tukaj niti ne problematiziram kulturnih, etničnih, verskih, in podobnih problemov…
Poglejva zgolj demografske težave:
Iz enega naroda se v drug narod prestavi množica mladih za delo sposobnih fantov.
Trenutno tako zmanjka velik del delavne populacije doma v Romuniji, celotne regije propadajo, ostali so le zapuščeni starčki…
Na drugi strani pa naval tujcev predstavlja tudi demografski problem v državi, kjer delajo. Sploh, če ni spolno uravnotežen.
Rešitev bi bila le v zaposlitveni samozadostnosti narodov. Če ni delavcev, dvignit plačo, a znotraj naroda! Ponudba-povpraševanje, a znotraj naroda!
Vem, da se sliši samomorilsko, a Evropa je že zdavnaj naredila samomor! Komoditeta, premajhna nataliteta…
Izidor Benedejčič naklada, da se kar kadi od njega. V Združenem kraljestvu je 1,6 milijona brezposelnih. Dve stvari sta potrebni:
– ukinitev socialnih pravic za tiste, ki bi lahko delali in nočejo.
– ukinitev migracij bi zvišala plače za fizična in preprosta dela.
Učinek palice in korenčka bi poskrbel, da bi se 1,6 milijona lenuhov, ki zdaj sedijo na riti spravilo delat.
Zdaj so cele panoge polne migrantskega dela. Migrante pa izkoriščajo, tako z delovnimi pogoji kot nizkim plačilom. Če ti “podjetniki” ne bi mogli izkoriščati poceni migrantov, bi morali zvišati plače in večji del dobička deliti z delavci ali zapreti podjetja. Normalen proces v tržnem gospodarstvu pač.
Trik pa je v tem, da migranti, takoj ko pridobijo polne pravice, začnejo izkoriščati socialni sistem države. Poglejte samo, kdo dobiva socialna stanovanja v Sloveniji. Skoraj samo priseljenci. Migracije delujejo kot prikrite subvencije gospodarstvu, ki jih na koncu plača davkoplačevalec. In ta migrant, ki je morda deset let garal, se pogosto “upokoji” pred petdesetim in preostanek življenja malo fuša in živi na dojki države. Migranti začnejo izkoriščati sistem, takoj ko je to mogoče. Mislite, da druga generacija migrantov pobira jagode ali sedi na riti in vleče socialno?
Če bi bili arabci in afričani tako delovni ljudje, bi si v Afriki zgradili kar imamo v Evropi. In tole strašenje, da ne bo hrane, če ne bo migrantov, je neumno. To lahko trdi samo nekdo, ki ne ve, kako deluje tržno gospodarstvo.
Je pa propaganda za migracije izjemno močna in dobro plačana. Migracije so namreč tako v interesu levice, kot v interesu pohlepnih gospodarstvenikov, katerih poslovni model je izkoriščanje poceni delovne sile. Francija je v 60tih odprla meje za Afričane ravno zaradi bogatih tovarnarjev, ki so rabili poceni delavce. Danes zaradi pohlepa peščice trpi cel narod. No, saj podobno je bilo pri suženjlastništvu. Nekaj plantažnikov se je omastilo, ZDA pa so dobile državljansko vojno in črnski problem, ki jih spodkopava od znotraj.
Izidor, vas je za ta članek plačala gospodarska zbornica? Ali pišete bedarije kar sami od sebe?
Rudolf Končar, točno tako.
Francija je vsem iz svojih kolonij, dovolila vstop v Francijo. Tretirala jih je kot francoze. Tudi govorijo francosko. Sedaj pa se jim to maščuje. Prihajajo in prihajajo, jemljejo, se naseljujejo in rojevajo… To je končni cilj teh prišlekov, ne delo.
Tako kot je g. Končar povedal, če bi vsi ti arabci in afričani bili tako silno delovni, bi ostali doma in poskrbeli za zgraditev svoje domovine. Ker pa so lenuhi, prihajajo v EU, kjer se bodo obesili na državno dojko do smrti. Ker pa ženske pridno rojevajo, čez pet generacij bo lahko avtohtono prebivalstvo še samo delalo, da bo prehranilo sebe in pa kopico lenuhov.
Smešno, delajo samo to kar so delali v svojih deželah – islam in lenarjenje. Sedaj pa uvažajo še zdraho.
Potuha na tujih plečih.
Spoštovani Rudolf, se strinjam z vami, vendar tudi Izidorjev članek ne gre razumeti v tem smislu, ki ga tako direktno odklanjate. V Maroku so nam pred leti tarnali, da jim obupno manjka delavcev v kmetijstvu, ker v tej panogi nihče noče več delati, zemlja z namakanjem pa obrodi tri do štirikrat na leto. Toda ne samo v tej panogi, nikjer več nočejo delati – raje bi živeli na račun evropske sociale in plodili otroke – muslimanske bojevnike. Zato jih je toliko med migranti – tudi po vzhodnoevropski poti.
Kakorkoli obračamo, tudi obiralci sadja nas bodo postopno izrinili, ker oni imajo otroke, veliko otrok, Evropejci/Slovenci pa imajo raje pse kot otroke.
Piše Izidor Benedičič: “Uspešno gospodarstvo potrebuje delavce, tudi priseljence…”
To berem, kot da gospod Izidor išče ljudi, da bodo delali zanj. Muslimani to ne bodo, gospod Igor. Ne bodo. Boste pa vi za njih delali, po njihovo veri ste pač njihov suženj.
Izidor misli, da mu bodo arabci brisali rito in plačevali penzijo. No, tudi Rimljani so mislili, da se bodo tuji plačanci borili za njih v njihovih legijah. Pa američani so mislili, da je dobra ideja uvažati črnce, da jim obirajo bombaž. Rimljani so svojo zmoto plačali s propadom imperija, Američani z državljansko vojno in 150 leti rasnih nemirov.
Če bodo taki Izidorji prevladali, bomo Slovenci svojo zmoto plačali z izgubo države.
Rudolf Končar, točno tako. Za tisti 1 % uvoženih, ki pa bi nekaj delal, kljub jezikovnim oviram, pa se ne splača gostiti 99 % delomrznežev.
Begunci so dobri za ekonomijo. To je zgodovinsko znano. Madžarska, kjer noben več ne pride delati in vedno več ljudi odhaja, ima rekordno število neplačanih nadur.
Sovraštvo, ki ga besni SDS, je preprosta laž. Vsi visoki ekonomisti bodo vam pravili enako: begunci=boljša ekonomija.
Kje vsi vidite sovraštvo? Nekdo pove drugačno mnenje in je že sovražnik. Dajmo že razumeti, da je demokracija izmenjava različnih mnenj.
Drugače pa je potrebno vedno iskati ravnotežje med ekonomijo in priseljenci. Nobena skrajnost ni dobra. Tako kot pri vseh stvareh.
(S)Lepa Aleksa, begunci = migranti = invazivna ljudstva z visoko rodnostjo, ki nas bodo izrinila z našega lastnega kontinenta in iz lastne države.
Ekonomisti niso referenca pri vprašanju nacionalnega preživetja in preživetja Evripidov kot avtohtonih Evropejcev.
Dejansko drži, da veliko ekonomistov zagovarja migracije. A vendar je treba vedeti, da je veliko ekonomistov za to tudi plačano od raznih think tankov, ki jih neposredno podpira kapital, ki ima od poceni delovne sile velike koristi. Kapitalski interes za migracije je izjemno visok. Če je delovne sile veliko, lahko lastniki kapitala večji del dobička zadržijo zase. Če je delovna sila redkejša, ima večjo pogajalsko moč.
Gre za osnovno ekonomsko logiko,. Migracije so slabe za reveže in srednji razred in dobre za lastnike kapitala, podjetnike. Ti se lahko z preselitvijo v drage soseske tudi izognejo kriminalu in socialni degradaciji, ki prihaja z migranti.
Multikulturnost, ki jo migracije prinesejo, pa razkraja celotno družbeno tkivo. Ljudje postanejo manj zaupljivi, bolj se držijo zase, ne sodelujejo v prostovoljskih organizacijah in se odmikajo v osamo. Ti učinki multikulturnosti so empirično dokazani (Putnam). Multikulturnost dobesedno razžira socialni kapital.
Ne samo, da je to empirično dokazano, tudi osebne izkušnje marsikaterega posameznika, dokazujejo to dejstvo.
Zanimivo je tudi, da družboslovci kot razlog za vojne v Afriki pogosto navajajo medetične konflikte, ki so posledica arbitrarnih državnih meja, ki ne ustrezajo narodnostni sestavi. Večina svetovnih kriznih žarišč so multietnične države – Afgnistan, Irak, Jemen, Sudan, Libanon, Bosna, Izrael/Palestina. V isti sapi pa ti znanstveniki zagovarjajo masovno priseljevanje v Evropo. Najuglednejši zdravniki so tisočletje kot zdravilo predpisovali puščanje krvi. Nasveti družboslovnih znanstvenikov so trenutno na isti stopnji kot nasveti mazačev. Bolj škodijo kot koristijo!
Totalne bedarije!
Slovenski sistem tako kot je zastavljen in ne deluje. Zadeve so se namreč spremenile od devetdesetih let v katerih je pokojni Drnovšek sistem postavil:
1. Ponudba mehkih študijskih programov (družboslovje itd.) že dolga leta ne nosi več finančnih benefitov ter je prekomerna, kar še dodatno znižuje njihovo vrednost.
2. Upiranje vsakršnemu vajeniškemu sistemu ter zgodnjemu odhodu na trg delovne sile edaj pomeni, da Slovenci nimajo kvalificiranih znanj s katerimi bi preživljali svoje družine – to pa odpira priložnosti drugim (večinoma Neslovencem)
3. Dumping v velikem delu fizičnih del – eklatanten primer je gradbeništvo, ker so gradbeni baroni bogateli na plečih Bosancev plačanih po minimalcu – je dodatno Slovence izrinil iz velikega dela fizičnih, napornih del, ki bi morala biti bistveno bolje plačana – praznino so zopet zapolnili Neslovenci
4. Slovenci imamo premalo otrok ter še te prepozno. Zato socialne bonitete koristijo predvsem Neslovenci.
Rešitev je
1. da na področju trga dela uvedemo kvote, prenehamo z uvažanjem delovne sile ter v deficitarne kvalificirane poklice preusmerimo cel kup družbslovnega in trenutno neuporabnega kadra.
2. da se preneha s socialno državo in socialnim turizmom; rajši naj si ljudje zaslužijo dober denar, naj se poprimejo dela, naj bodo pošteno plačani (torej država naj ne pobere 60% plače) in naj tako vzdržujejo lastne družine
3. da se spremeni obdavčitev plač in predvsem dodatke za težka dela, nočne izmene in podobno; tu naj bo davčna progresija manjša in oblikovanje naj se prepusti ponudbi in povpraševanju. Tako bodo zidarska, gradbena pa tudi sadjarska dela bolje plačana.
Kaj pa rešitev za četri problem?
Kaj pa naši fizično močni iz zdravi brezposelni, ki jim kar paše in paše kafetati na račun države, kaj teh pa ne smemo zaposliti pri sezonskih delih?? Kaj si ne smejo umazati rok??
Poznam kar nekaj ljudi, ki zaradi mizernih pokojnin, in kljub slabem zdravju, opravljajo težka sezonska dela.
Takle imamo – točno tako. In neskončni lenuhi v raznih “nevladnih” organizacijah. Dokazano, v desetih letih je samo na Metelkovi bilo s strani radodarne države, nakazanih cca 900 milijonov, več, kot v desetih letih skupaj za šolstvo in zdravstvo.
Zato pa taka histerija, ker pod JJ se to udobje krči. JJ je že povedal, da bi bil pogoj za vsak NVO, da ima vsaj 50 članov – s plačano članarino.
Naši histeriki, ki delajo štalo – in se s tem še hvalijo – pa so ena oseba na en NVO in v žep na mesec pobašejo 15.000 €.
Seveda, največ jih je ravno v LJ, zato pa so tam kolesariade, že v obupu, ker če jim ta bajna nakazila usahnejo, bo tragedija. Kje pa bo kakšen kljukec iz Metelkove, lahko preživel s 1.000 €? Če jih je do sedaj na mesec pobasal 15.000?
Nevladne organizacije ne smejo ničesar dobiti od vlade. Sicer postanejo vladne.