Pomanjkanje obveznega verskega pouka zmanjšuje religioznost in povečuje materializem

Uredništvo

vir: pixabay.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Obvezen verski pouk v šoli ima lahko dolgoročne posledice za življenje učencev, kaže analiza Vox EU, v kateri so preučevali nemške dežele od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa do leta 2004. V nemških deželah so namreč v začetku sedemdesetih nekatere države začele reformo od obveznega do izbirnega pouka.

Analiza kaže, da reforma ni privedla le do zmanjšanja religioznosti v kasnejšem življenju učencev, ampak je tudi izničila tradicionalno stališče o vlogah moškega in ženske ter povečala materializem, posledično udeležbo na trgu dela in zaslužke.

Nemčija je za analizo zelo dober primer, saj so nemške dežele v različnih časih ukinile obvezno versko izobraževanje v javnih šolah in ga nadomestile z izbiro med poukom etike in veroukom.

Odnos do vere je pomemben sestavni del osebnosti in vrednot ljudi. V raziskavi World Values ​​Survey je 82 % udeležencev izjavilo, da pripadajo eni zmed verskih veroizpovedi, 71 % jih je izjavilo, da je vera pomembna v njihovem življenju, 57 % pa jih je molilo večkrat na teden.

V novem prispevku na Vox EU dokazujejo, da izpostavljenost obveznemu verouku v šoli resnično vpliva na religioznost učencev v odrasli dobi.

Analizo so opravili v edinstvenem nemškem okolju, kjer je reforma v 70. letih prejšnjega stoletja postopoma po zveznih deželah do zadnje v letu 2004 odpravila obvezno versko izobraževanje. Verski pouk je bil prej v državnih učnih načrtih obvezen, verska vzgoja pa intenzivna: učenci so bili v času šolanja izpostavljeni približno 1000 uram verouka.

Reforma je obveznost obiskovanja verske vzgoje nadomestila z izbiro med versko vzgojo in 'etiko' kot izbirnim predmetom. S konkurenčnimi pritiski je uvedba te izbire spremenila tudi vsebino verskega pouka in verjetno spremenila tudi splošne družbene norme glede vere. V naboru podatkov in analizi so tako na Vox EU vključili 58.000 opazovanj odraslih, ki so vstopili v osnovno šolo med letoma 1950 in 2004.

Reforma je zmanjšala religioznost študentov v odrasli dobi


Rezultati kažejo, da lahko šole vplivajo na verske rezultate v življenju otrok. V analizi ugotavljajo, da je odprava obveznega verouka bistveno zmanjšala religioznost otrok v odrasli dobi. Posamezniki, ki so vstopili v šolo po reformi, poročajo o bistveno nižji stopnji religioznosti. Reforma je v povprečju zmanjšala delež ljudi, ki so poročali, da so verni, za približno 3 odstotne točke, in tistih, ki so poročali, da so zelo verni, za 2 odstotni točki. Analiza tudi kaže, da nemške dežele v letih pred reformo niso imele bistveno drugačnih trendov religioznosti v primerjavi z deželami, ki niso bile reformirane.

V analizi pa niso našli le zmanjšanja splošne religioznosti, ampak tudi upad pri molitvi, obiskovanju cerkvenih obredov in formalnosti članstva v Cerkvi (ki je v Nemčiji povezano tudi s plačilom cerkvenih davkov). Ti učinki se niso pojavili takoj, ampak postopoma.

Učinki onkraj religioznosti: Manj otrok in porok, več zaslužka in več dela


A ugotovitve analize gredo tudi onkraj same religioznosti. Ugotavljajo namreč, da je šolska reforma pozneje v življenju privedla do manj konservativnega odnosa do spolnih vlog in družinskih norm. Na primer ukinitev obveznega verouka je za 8 % zmanjšala verjetnost, ​​da oseba meni, da so moški bolj primerni za določene poklice kot ženske.

Odprava obveznega verouka je vplivala tudi na 1,5-odstotno zmanjšanje verjetnosti, da bo oseba poročena, in na zmanjšanje za 0,1 otroka na anketiranca.

V analizi ugotavljajo tudi, da je zmanjšanje religioznosti spodbudilo materialistično usmerjenost. Zmanjševanje časa, porabljenega za različne verske dejavnosti, je povzročilo substitucijski učinek pri gospodarskih dejavnostih. Zmanjšanje časa za vzgojo otrok je spremenilo odločitve glede družine in načrtovanja kariere, spremembe spolnih norm so ženskam odprle boljše možnosti na trgu dela.

Rezultati kažejo, da je reforma res privedla do povečanja udeležbe na trgu dela (+ 1,5 odstotne točke), delovnega časa (+ 0,6 ure na teden) in zaslužka (+ 5,3 %).

Nasprotno pa ni dokazov, da bi reforma vplivala na etične vrednote in vedenje, kot so vzajemnost, zaupanje, prostovoljstvo in zadovoljstvo z življenjem, niti na politične vrednote in vedenje, kot so politični interes, glasovanje in zadovoljstvo z demokracijo.

Od šolskega leta 2002/2003 v Sloveniji izbirni predmet Verstva in etika, ki pa je nezanimiv


V Sloveniji so vprašanje verouka opredelili v začetku 90. let. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v svojem 72. členu prepoveduje konfesionalen pouk religije v slovenskih javnih šolah, šola pa religijske tematike učencem podaja  v obliki dimenzionalnega  pouka, torej kot del splošnih predmetov.

V šolskem letu 2002/2003 je bil za zadnjo triado osnovne šole uveden poseben predmet Verstva in etika. Zasnovan je bil kot obvezni izbirni predmet (v izbiro ga morajo ponuditi vse šole, izvajajo pa ga  tiste, na katerih ga izbere zadostno število učencev), ki na »informativen, nekonfesionalen, nevtralen in religiološko objektiven način« učence seznanja z zgodovinsko vlogo religije in sodobnimi religijskimi temami  v družbi in kulturi.

Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je od začetka izvajanja do šolskega leta 2017/18 predmet letno obiskovalo med 158 in 2042 učencev na povprečno 51 osnovnih šolah. Predmet so v tem obdobju izvedli na 166 šolah, vendar kar na 142 izmed njih manj kot desetkrat, na 59 šolah pa celo samo enkrat (samo v enem šolskem letu in samo na eni stopnji) – le 25 šol je predmet izvajalo vsako šolsko leto in na več stopnjah predmeta hkrati.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike