Obvezen verski pouk v šoli ima lahko dolgoročne posledice za življenje učencev, kaže analiza Vox EU, v kateri so preučevali nemške dežele od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa do leta 2004. V nemških deželah so namreč v začetku sedemdesetih nekatere države začele reformo od obveznega do izbirnega pouka.
Analiza kaže, da reforma ni privedla le do zmanjšanja religioznosti v kasnejšem življenju učencev, ampak je tudi izničila tradicionalno stališče o vlogah moškega in ženske ter povečala materializem, posledično udeležbo na trgu dela in zaslužke.
Nemčija je za analizo zelo dober primer, saj so nemške dežele v različnih časih ukinile obvezno versko izobraževanje v javnih šolah in ga nadomestile z izbiro med poukom etike in veroukom.
Odnos do vere je pomemben sestavni del osebnosti in vrednot ljudi. V raziskavi World Values Survey je 82 % udeležencev izjavilo, da pripadajo eni zmed verskih veroizpovedi, 71 % jih je izjavilo, da je vera pomembna v njihovem življenju, 57 % pa jih je molilo večkrat na teden.
V novem prispevku na Vox EU dokazujejo, da izpostavljenost obveznemu verouku v šoli resnično vpliva na religioznost učencev v odrasli dobi.
Analizo so opravili v edinstvenem nemškem okolju, kjer je reforma v 70. letih prejšnjega stoletja postopoma po zveznih deželah do zadnje v letu 2004 odpravila obvezno versko izobraževanje. Verski pouk je bil prej v državnih učnih načrtih obvezen, verska vzgoja pa intenzivna: učenci so bili v času šolanja izpostavljeni približno 1000 uram verouka.
Reforma je obveznost obiskovanja verske vzgoje nadomestila z izbiro med versko vzgojo in ‘etiko’ kot izbirnim predmetom. S konkurenčnimi pritiski je uvedba te izbire spremenila tudi vsebino verskega pouka in verjetno spremenila tudi splošne družbene norme glede vere. V naboru podatkov in analizi so tako na Vox EU vključili 58.000 opazovanj odraslih, ki so vstopili v osnovno šolo med letoma 1950 in 2004.
Reforma je zmanjšala religioznost študentov v odrasli dobi
Rezultati kažejo, da lahko šole vplivajo na verske rezultate v življenju otrok. V analizi ugotavljajo, da je odprava obveznega verouka bistveno zmanjšala religioznost otrok v odrasli dobi. Posamezniki, ki so vstopili v šolo po reformi, poročajo o bistveno nižji stopnji religioznosti. Reforma je v povprečju zmanjšala delež ljudi, ki so poročali, da so verni, za približno 3 odstotne točke, in tistih, ki so poročali, da so zelo verni, za 2 odstotni točki. Analiza tudi kaže, da nemške dežele v letih pred reformo niso imele bistveno drugačnih trendov religioznosti v primerjavi z deželami, ki niso bile reformirane.
V analizi pa niso našli le zmanjšanja splošne religioznosti, ampak tudi upad pri molitvi, obiskovanju cerkvenih obredov in formalnosti članstva v Cerkvi (ki je v Nemčiji povezano tudi s plačilom cerkvenih davkov). Ti učinki se niso pojavili takoj, ampak postopoma.
Učinki onkraj religioznosti: Manj otrok in porok, več zaslužka in več dela
A ugotovitve analize gredo tudi onkraj same religioznosti. Ugotavljajo namreč, da je šolska reforma pozneje v življenju privedla do manj konservativnega odnosa do spolnih vlog in družinskih norm. Na primer ukinitev obveznega verouka je za 8 % zmanjšala verjetnost, da oseba meni, da so moški bolj primerni za določene poklice kot ženske.
Odprava obveznega verouka je vplivala tudi na 1,5-odstotno zmanjšanje verjetnosti, da bo oseba poročena, in na zmanjšanje za 0,1 otroka na anketiranca.
V analizi ugotavljajo tudi, da je zmanjšanje religioznosti spodbudilo materialistično usmerjenost. Zmanjševanje časa, porabljenega za različne verske dejavnosti, je povzročilo substitucijski učinek pri gospodarskih dejavnostih. Zmanjšanje časa za vzgojo otrok je spremenilo odločitve glede družine in načrtovanja kariere, spremembe spolnih norm so ženskam odprle boljše možnosti na trgu dela.
Rezultati kažejo, da je reforma res privedla do povečanja udeležbe na trgu dela (+ 1,5 odstotne točke), delovnega časa (+ 0,6 ure na teden) in zaslužka (+ 5,3 %).
Nasprotno pa ni dokazov, da bi reforma vplivala na etične vrednote in vedenje, kot so vzajemnost, zaupanje, prostovoljstvo in zadovoljstvo z življenjem, niti na politične vrednote in vedenje, kot so politični interes, glasovanje in zadovoljstvo z demokracijo.
Od šolskega leta 2002/2003 v Sloveniji izbirni predmet Verstva in etika, ki pa je nezanimiv
V Sloveniji so vprašanje verouka opredelili v začetku 90. let. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v svojem 72. členu prepoveduje konfesionalen pouk religije v slovenskih javnih šolah, šola pa religijske tematike učencem podaja v obliki dimenzionalnega pouka, torej kot del splošnih predmetov.
V šolskem letu 2002/2003 je bil za zadnjo triado osnovne šole uveden poseben predmet Verstva in etika. Zasnovan je bil kot obvezni izbirni predmet (v izbiro ga morajo ponuditi vse šole, izvajajo pa ga tiste, na katerih ga izbere zadostno število učencev), ki na »informativen, nekonfesionalen, nevtralen in religiološko objektiven način« učence seznanja z zgodovinsko vlogo religije in sodobnimi religijskimi temami v družbi in kulturi.
Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je od začetka izvajanja do šolskega leta 2017/18 predmet letno obiskovalo med 158 in 2042 učencev na povprečno 51 osnovnih šolah. Predmet so v tem obdobju izvedli na 166 šolah, vendar kar na 142 izmed njih manj kot desetkrat, na 59 šolah pa celo samo enkrat (samo v enem šolskem letu in samo na eni stopnji) – le 25 šol je predmet izvajalo vsako šolsko leto in na več stopnjah predmeta hkrati.
Pomanjkanje obveznega verskega pouka zmanjšuje religioznost in povečuje materializem
Ja, satan slavi. Drugi Jezusov prihod se približuje.
Nedvomno je kot pise v naslovu. Toda v vsaki zupniji je verouk. Pa ja kdo ne misli da je norem folku ki je izvolil take burkeze mogoc verski poul v soli??
Napiste raje ce v vsej vladi vidite kakega ministra ki je
Res demokrat
Notranje svoboden
Strokovnjak
Delaven
Ponosen na Slovenijo
Je kaksen tak? Kaj se vam zdi?
Ja in kaj si mislite o folku ki je te modele izvolil??
Ljubljana, meni se zdi, da minister Mesec ustreza vsem tvojim zahtevam.
A ni Mesec zapohan delomrzneš, ki ni končal faksa, otroka bo morda naredil pri 40-tih, ker mora prej vse probati v življenju, ki je pa itak samo njegovo…
Haha,ogromno ljudi poznam in se z njimi družim,ki niso nikoli obiskovali verouka,ki niso katoličani,pa so lepše vzgojeni,bolj skromni,bolj inteligentni,zelo dobro vzgajajo otroke,veliko dajo na odgovornost posameznika,pravičnost,solidarnost…. Torej?
To vi opisujete sebe – kako zahrbtno in neskromno od vas, se vam pozna da niste videli verouka, vaši starši pa predmestna čandala, ki ni ohranila vzgoje svojih kmetskih staršev…pa še javno si upate to čvekati!
Se morate pogledati v ogledalo, s kakimi besedami obmetujete ljudi. Da vam razložim, moja starša sta bila fanatična katoličana, otroke doma pretepala itd. In to je za vas katoliška vzgoja? Nič nisem imela od te vzgoje, samo strah, fanatizem, tabu teme, nikoli se nismo normalno pogovarjali, nobenih objemov, poljubov, samo strašenje, žalitve itd. itd. Na tri psihoterapije sem hodila, da sem ozavestila to, kar se mi je dogajalo, zato nikogar ne sovražim, spoštujem vse ljudi, ni važno, kaj so po veroizpovedi, od kod prihajajo, kakšno finančno zaledje imajo.
Ker Barbara Rakun v svojih komentarjih večkrat prihaja v nasprotje s samo seboj, sem že pred njenim današnjim izlivom presodil, da je to posledica izkušnje s “fanatično pobožnimi starši”, ki so jo prepričevali, da mora živeti v skladu z desetimi božjimi zapovedmi in da mora bežati od sedmih glavnih grehov.
Gospa Barbara, zelo žal mi je za vas, če so bili vaši starši v resnici tako kruti, kakor opisujete. Ali to v resnici drži, bralci pač ne moremo vedeti, ker tu predstavljate samo vi svojo plat zgodbe, celotne zgodbe pa ne poznamo.
Še bolj pa mi je žal za vas, in to ne glede na to, ali so vaši starši še živi ali že pokojni, ker svojim staršem očitno niste zmogli odpustiti morebitnih napačnih vzgojnih prijemov. O vaših zamerah priča dejstvo, da kot odrasla oseba še vedno čutite potrebo, da o svojih starših javno pisarite kot o “fanatičnih katoličanih”, ki sta doma pretepala otroke. Ali to pomeni, da sta starša pretepala tudi vas ali da sta pretepala vaše sorojence, vi pa ste bili pretepanju priča?
“ki so bolje vzgojeni” – manjka primerjalni člen – bolje od koga. Od tistih, ki so hodili k verouku? Tudi če je to res, o nekoristnosti verouka prav nič ne pove, saj ne vzgaja samo verouk. Lahko pa rečemo, da so slabo vzgojeni kljub temu, da so hodill k verouku,. Lahko se tudi vprašamo, kako slabo vzgojeni bi bili, če pa ne bi hodili k verouku. Zelo malo je možnosti, da bi verouk ne vplival pozitivno na vzgojo, saj je zasnovan pretežno kot vzgoja. Lahko, da ni najboljša, je pa gotovo več kot nič. To vedo vsi starši, ki pošiljajo otroke k verouku. Tudi tisti, ki pravijo, da pod verouka velike koristi ne bo, lahko pa se kaj dobrega naučijo in se jih prime kakšen koristen nauk.
Hm, po tem kar ste zapisali spodaj bi sodil, da vasa starsa niti priblizno nista bila “katolicana”. Mislim, taka, zaresna. V tem je problem, ne v tem, da sta bila nekako registrirana.
Seveda poznate ateisticne “dobre” druzine.
Jaz tudi poznam bivse katoliske druzine, ki so se v dolocenem trenutku “modernizirale”, ateizirale in ze v naslednji generaciji jim je slo vse po zlu. Dokaj hitro, dostikrat traja nekaj generacij, preden se razblinijo vrednote.
Namrec, eno je, ce imajo ljudje zacementirane vrednote, ne lazi, ne kradi, ne ubijaj itd., ker jim to zapoveduje religija. Nekoliko drugo pa je, ce jim nihce ne zapoveduje nicesar, razen neka zakonodaja. Clovek se ne rodi kot milo, altruisticno bitje, ki nikomur noce nic zalega. Takega lahko naredi sele vzgoja. Ali ga pa ne naredi. Zato imamo take in drugacne ljudi. Ne trdim, da katoliska vzgoja nujno naredi dobre ljudi. Vcasih uspe, vcasih pa ne, ampak vsaj poskus je.
Nemski ustavni sodnik je nekoc dejal, da noben zakon, ne ustava ne delujeta, ce v ljudstvu ne obstaja neka osnovna morala, recimo spostovanje desetih zapovedi. V ateizmu ni nobenih zapovedi. Ampak tudi mnogo ateisti se drzijo desetih zapovedi, ker so to podedovali. Kot vsaka dediscina se pa tudi to scasoma, v generacijah, razblini.
Po drugi svetovni vojni so bile moralne vrednote v Nemciji temeljito na psu. Nova oblast se je zato zavestno naslonila na obe cerkvi, ker sta edino te imele jasen pozitiven moralni kodeks, na katerem se je dalo na novo konstituirati druzbo. Po le 12 letih degeneracije. Zato sta cerkvi v Nemciji se vedno izredno mocni, to so stebri druzbe.
Seveda mnogo ljudi formalno izstopajo, ker so tudi “ta cerkveni” konec koncev tudi ljudje in jim je malo spodrsnilo. Ampak ljudje izstopajo iz “cerkve”, ne iz religije.
Barbara, res je. Zagotovo pa ne drži teza, da smo obiskovalci maš in verskih obredov avtomatsko boljši ljudje. Kristjan ni le obiskovalec obredov. In verouk v šolah ne bi ničesar izboljšal.
Nekdo je zapisal (citiram po spominu): “Ni problem v tem, da krščanskega nauka ne učijo v šolah. Problem je, da ga ne učijo v cerkvah.”
Kaj če bi kristjani za pomanjkanje religioznosti prenehali kriviti vse okrog sebe (šole, politike, državo, komuniste ..) in začeli religioznost iskati v cerkvah in skupnostih. A kaj ko se v marsikaterem ŽPS raje ukvarjajo z lokalno politiko kot pa s pastoralo.
Se vam pozna, da niste iz tradicionalne družine, saj ste indoktrinirani; torej čim se kak kristjan “polula” za drevesom
že povsod vidite klerikalizem, ker se bojite, ker ste vi tisti, ki preko javnega življenja vspostavljate sekularno svečeništvo, ki že tri četrt stoletja nadzitra vse družbene podstrukture, sram vas je lahko, da se pojavljate na portalu Domovine.
Dragi trebor, se čisto strinjam z joževom.
Pa dam vam povem, imam vse zakramente, k verouku sem hodila vso OŠ, v srednji šoli, na študentski verouk, ampak nekateri vidimo tudi širško sliko, ne samo hvaljenje katoliške vere.
Imate prav le v toliko, da verouk niti priblizno ne zadosca, ce ljudje ne zivijo moralno neoporecnega zivljenja v druzini in druzbi. Ena ali dve nogi stola se ne delujeta, vse noge morajo biti. Okolica dela cloveka, sola ali verouk le malo pomagata. Ce delujeta v istem smislu.
“Verouk v šolah ne bi ničesar izboljšal.” To slišimo ne samo od nevernih, ampak celo od članov Cerkve, in celo od ljudi iz hierarhije. Trditev je sicer legitimna, a nelogična, predvsem pa taka, da ne temelji na izkušnji. Kako pa vemo, kako bi bilo, če bi bil verouk v šolah, če ga v Slo. že 70 let ni? Zakaj predvidevamo, da bi bil, če bi bil, slab? Gotovo bi bilo vsaj nekaj tudi dobrih učiteljev tega predmeta, nekaj inovacij na področju kateheze, kakšen učbenik… Predvsem pa bi bila vera bolj nekaj “normalnega”, iz družbe neizločenega. In o veri bi se več govorilo, mislilo, pogovarjalo. Vemo pa, da če se s čim ne ukvarjamo, da se to umakne iz zanimanja, zavesti. Svet vere, religija pa je eden najpomembnejših temeljev vsake kulture in civilizacije. In pri nas sedaj živimo tako, da ne mislimo svojega temelja, živimo neozaveščeno.Tja v tri dni. Temeljna duhovna vprašanja so se nam odmaknila. In celo vernim se zdi to normalno. Niti svojih imen ne prepoznamo in ne razumemo, zakaj smo Jožefi, Marije, Franceti…, ne pa npr. Hasani, Fatime …, kar so le150 km bolj jugovzhodno.
Komunisti in liberalci so nas prepričali, da verski pouk ni pomemben, predvsem pa, da ne sodi v šolo in mi (verni) smo to sprejeli in ponotranjili.
Zakaj? Ker je to laže, ker je moderno, nekonfliktno. Je pa pogubno!
Ja, najbrz je tudi povecanje CO2 posledica odprave verouka.
Clovek ne more verjeti, da so se ljudje, ki mislijo, da funkcionira, ce je religioznost obvezna ( seveda pravoverna). Da ne vidijo, kam je ta obveznost v zaostalih muslimanskih dezelah pripeljala.
Imam vsaj deset prijateljev, ateistov, ki se obnašajo svetniško. Pošteni, iskreni, dobri. Na živce mi grejo kristjani iz prvih vrst, ki lažejo in kradejo. Ni jih malo. Nič niso boljši od nekristjanov. So slabši tudi od povprečja.
Je taka večina nedeljskih kristjanov? Niti približno. Če niso vsi kristjani pošteni, to še ne velja za vse. Če poslujem s podjetnikom, ki je kristjan, to ne pomeni, da bo do mene pošten. Je pa bistveno več možnosti, da bom poštenega podjetnika našel med kristjani kot med ateisti.
Verouk in verski pouk v šoli ne spremenita vseh udeležencev v svetnike. Pomagata k svetništvu pa marsikomu.