Kako bi fotofiniš predsedniških volitev na Poljskem lahko vplival na politične razmere v Sloveniji

Embed from Getty Images
Včeraj so se Poljaki odpravili na drugi krog predsedniških volitev, v katerem sta se spopadla trenutni varšavski župan, Rafał Trzaskowski in trenutni predsednik konservativec, Andrzej Duda. Čeprav oba izhajata iz poljske desne politične scene, je treba omeniti, da je Trzaskowski računal na podporo drugih desnih, liberalnih in levih sil, oziroma na celotno poljsko opozicijo, medtem ko je Andrzej Duda pričakoval podporo volivcev trenutno vladajoče desne koalicije.

Če bo zmagal dosedanji predsednik Duda, se na Poljskem ne bo spremenilo nič bistvenega, saj bo sedanja vlada lahko nadaljevala s svojim delom. Če pa zmaga Trzaskowski, bo to verjetno imelo širše posledice ne samo za Poljsko, ampak za Evropo in morda tudi za Slovenijo.

Zakaj je vloga poljskega predsednika tako pomembna?

V Sloveniji je vloga predsednika republike bolj ali manj simbolična, čeprav je v zadnjih letih Borut Pahor povečal njen pomen v slovenskem političnem življenju. Na Poljskem ima predsednik republike na razpolago dve močni orodji, ki sta ključnega pomena za poljsko politično življenje. Najbolj pomembna je moč predsedniškega veta, s katerim predsednik lahko ustavi zakon in ga pošlje nazaj v poljski parlament (Sejm), kjer mora naslednjič dobiti kar tripetinsko podporo. S tem bi predsednik iz opozicije lahko blokiral vse zakone, ki jih predlaga vlada, saj ima sedanja vlada v Sejmu malo več od polovične, nikakor pa ne tripetinske podpore poslancev.

Trzaskowski je že napovedal, da bo v primeru zmage na predsedniških volitvah uporabil veto kot pritisk na vlado, s čimer bi jo lahko prisilil v reformo kontroverznih zakonov, ki so spremenili poljski sodni sistem in dali javne medije pod vladni nadzor. S tem bi verjetno zmanjšal napete odnose med Poljsko ter Evropsko komisijo in parlamentom. Drugi ključni vzvod poljskega predsednika je podoben tistemu, ki ga ima slovenski predsednik, namreč da imenuje sodnike ustavnega sodišča. To je potencialno drugi vzvod s katerim bi Trzaskowski v primeru svoje izvolitve lahko ustavil nove zakonske predloge, čeprav bolj na posreden način kot v prvem primeru.

Mobilizacija volivcev bo odločila zmagovalca

Do sedaj so ankete pokazale, da bo izid volitev tesen in da bo vsak glas štel. Predsednik Andrzej Duda je na začetku kampanje upal, da bo uspešno poenotil svojo volivce z napadi na »LGBT ideologijo« in z govori o družinskih vrednotah, kljub temu, da so rezultati prvega kroga in ankete pokazale, da večina Poljakov ne vidi LGBTQ+ tem kot bistvenih za njihova življenja, ampak se bolj zanima za ekonomske in zunanje politične zadeve.

V stranki Pravo in pravičnost (PiS), iz katere prihaja predsednik Duda, so ga na to tudi opozorili, kar se je videlo v zadnjih dveh tednih, še posebej z uspešnim uradnim obiskom Dude pri ameriškem predsedniku Trumpu. Ta politična odločitev je bila tudi sprejeta zaradi pomembnosti volilnih glasov iz tujine. Duda je upal, da bo s kombinacijo teh dveh tematik mobiliziral tradicionalne volivce svoje stranke na Poljskem in v ZDA. Slednji glasovi so še posebej pomembni, saj so vlade, ki so jih sestavljali predsedniki vlad, ki so prihajali iz stranke PiS, s pomočjo socialnih programov uspele izboljšati življenjske razmere mnogim Poljakom.

Dudov nasprotnik Rafał Trzakowski je imel pri mobilizaciji svojih volivcev še večje težave, saj je moral poenotiti zelo razpršeno opozicijo. Sicer lahko računa na podporo desne-sredine, torej desnih liberalcev, vendar mora, če želi zmagati, pridobiti tudi glasove levosredinskih volivcev, hkrati pa tudi glasove skrajne desnice. Zato se je Trzaskowski osredotočil na reforme in poenotenje volilnega telesa. V nasprotju z Dudo je podpornik pravic LBTQ+, hkrati pa nasprotuje posvojitvam otrok v homoseksualne zakone.

Lahko omenimo tudi, da se Trzaskowski predstavlja kot prozahoden politik in podpornik Evropske unije, s čimer želi pridobiti glasove velikih poljskih skupnosti v Zahodni Evropi.
Kljub temu pa tako skrajna desnica kakor tudi skrajna levica o njem nimata dobrega mnenja. Skrajno desni volivci iz stranke Konfederacije ga vidijo kot preveč naklonjenega Evropski uniji, medtem ko ga skrajna levica vidi kot preveč zmernega ekonomskega liberalca.

Iz Poljske na Madžarsko, iz Madžarske na Slovenijo

Lahko bi mislili, da so te volitve manj pomembne za druge države, še posebej pa za Slovenijo, vendar ni tako. Te volitve bi kaj lahko sprožile domino efekt po srednji Evropi. V primeru, da bo Trzaskowski zmagal, bo na Poljskem verjetno nastala politična kriza zaradi spora med vlado in predsednikom republike, kar bi lahko pripeljalo do predčasnih parlamentarnih volitev. Rezultat bi lahko povzročil tudi novo situacijo v Evropski uniji, saj bi brez podpore trenutne poljske vlade madžarski premier Orban ostal brez zaveznika, ki mu pomaga blažiti sankcijske mehanizme proti njegovi vladi.

Ko in če bo prišlo do tega, bosta Orban in naš predsednik vlade Janez Janša imela pred sabo dve opciji. Po prvi bi Orban prosil slovensko vlado za pomoč pri blokiranju sankcijskih mehanizmov EU, kar bi v Sloveniji verjetno sprožilo politično krizo znotraj koalicije in v državnem zboru. Po drugi opciji pa Janez Janša ne bil pomagal Orbanu pri blokiranju mehanizmov EU, kar bi pa lahko vplivalo na politično situacijo na Madžarskem. Prav to pa bi vplivalo na Slovenijo, saj Slovenska demokratska stranka računa na podporo Orbana, ki je potem ne bi bilo.

Kakorkoli že, rezultat poljskih predsedniških volitev je v rokah volilnih komisij, ki preštevajo volilne glasove. Po vzporednih volitvah je situacija tesna, saj naj bi oba kandidata ločil samo en odstotek. Po zadnjih informacijah eden vodilnih poljskih dnevnikov Rzeczpolita napoveduje, da na zmagovalca potrebno počakati do torka.