Poljska zgodovina je zgodba o moči vere

Uredništvo
2

Letošnji Svetovni dan mladih gosti ena najbolj katoliških držav na svetu. Poljska je dežela, v kateri je katoliška Cerkev skoz stoletja varovala narodovo identiteto in kulturo, piše Crux.

V državi z 38,5 milijona prebivalci se jih za katolike opredeljuje 86,7 %.

Poljska letos praznuje 1050-letnico krščanske dediščine. Papež Janez Pavel II je v svoji knjigi Spomin in identiteta zapisal, da je bila Poljska v času, ko so verske vojne in preganjanja divjala po vsej Evropi, oaza tolerance in strpnosti. Med tem ko so v večini drugih držav Jude zapirali v geta ali izgnali, so jim na Poljskem kralji podeljevali privilegije.

Tam so se naselili tudi številni armenski trgovci, enako pa so storile tudi nekatere protestantske sekte. Po reformaciji je večina poljskih plemičev (ki so predstavljali 10% prebivalstva, kar je bilo največ v Evropi) sprejela kalvinizem, večina pa se je zaradi prizadevanj jezuitov kasneje vrnila k katoliški veri.

Etnično se Poljaki močno identificirajo z Rimskokatoliško cerkvijo, zaradi česar so večkrat prestali tudi preganjanje, začenši s sv. Stanislavom, Krakovskim škofom in sedaj enim izmed zavetnikov Poljakov, ki je umrl mučeniške smrti.

Združena država Poljske in Litve, ki je nastala l. 1569, je bila velika, multietnična in multiverska. Rastezala se je od Baltskega do črnega morja. V 17. stoletju pa se je začel njen notranji razkol. Bohdan Khmelnytsky, vodja kozakov, je l. 1648 vodil upor s ciljem pridobivanja ukrajinseo neodvisnost od Poljske. Pri tem je bilo ubitih več sto tisoč Poljakov in Židov.

Sedem let kasneje je Poljake napadla Švedska. Pri svetišču v Jasni Góri v Czestochowi so Poljaki lahko ustavili švedske napadalce; od takrat so to zmago pripisovali čudežni ikoni črne Marije.

Izbris in vrnitev na karte sveta

Po zmagi nad Turki na Dunaju je država Poljske in Litve postala notranje šibka, kar so izkoristile močnejše sosede Rusija, Prusija in Avstrija. Ozemlje so si razdelile, Poljska je nehala obstajati. Kljub represiji in prepovedi uporabe maternega jezika, so se ljudje s pomočjo cerkve še naprej učili Poljsko, ohranjali kulturo in dediščino ter vztrajali v boju za neodvisnost.

Po 1. svetovni vojni sta boljševiška revolucija in Pogodba v Versaillesu uničili imperije, ki so zatirali Poljsko, je bila njena neodvisnost obnovljena l. 1918. Kmalu po tem je boljševiška Rusija Poljsko poskušala napasti na zahodu in s tem pridobiti odskočno desko za izvoz komunistične revolucije po vsej Evropi. S čudežem na Visli so po molitvah po vsej državi Poljaki boljševike prisilili v umik.

Druga poljska republika (1918-1939) se je soočala s številni notranjimi težavami, predvsem revščino. Rasel je antisemitizem in sovraštvo do Ukrajincev.  Avgusta 1939 je bil podpisan pakt o nenapadanju, 1. septembra je nacistična Nemčija napadla Poljsko, 16 dni kasneje so so napadli še Sovjeti. Šest milijonov Poljakov (Etnično polovica Poljakov, preostali Judje oz. skoraj 90% judovskega prebivalstva v državi) so umorili nacisti.

Težki časi za katoliško Cerkev na Poljskem in vzpon kot odgovor na represijo

Druga svetovna vojna je bila za poljsko katoliško Cerkev še posebej brutalen čas. Polovica katoliških duhovnikov je bila poslana v koncentracijska taborišča, večina zapornikov v zloglasnem Dachauu je bilo Poljakov. V nekaterih škofijah so bili umorjeni skoraj vsi duhovniki.

Med bolj znanimi svetniki tega časa so Maksimilijan Kolbe, Terezija Avilska in Janez od Križa. Svojo pot je začel tudi bodoči papež Karol Józef Wojtyła. Poljska je padla pod komunizem, kateremu pa so se Poljaki vztrajno upirali. Katoliška vera se je krepila; 90% prebivalcev je postalo katoličanov, kar je bilo največ do tedaj. Upori proti oblasti so bili močni, a je bila represija še bolj krvava.

Vse se je spremenilo, ko je 16. oktobra 1978 na presenečenje sveta kardinal Karol Wojtyla iz Krakova pri 58 letih postal prvi ne-italijanski papež. Komunistični voditelji Poljske so postali panični. Leto kasneje je ob obisku domovine Poljakom vlil poguma.

Zgodila se jim je Solidarnost

Avgusta 1980 je bila v Gdansku ustanovljena stranka Solidarnost, ki jo je vodil karizmatični električar Lech Walesa. Bila je katoliške narave in si je mirno prizadevala za osvoboditev poljskega naroda.

Poljski diktator general Wojciech Jaruzelski je razglasil vojno stanje in od leta 1981 do 1983 aretiral 20.000 aktivistov Solidarnosti. Leta 1989 so komunisti pristali v volitve,  4. junija 1989 pa so Poljaki z veliko večino glasovali za Solidarnost. Kasneje istega leta so začeli padati tudi drugi komunistični režimi po Evropi in Sovjetska zveza se je sesula.

Tudi današnja Poljska se sooča s številnimi izzivi: dohodkovno neenakostjo, izseljevanjem mladih na Zahod, slabim demografskim trendom in naraščajočo grožnjo sekularizma.

Vendar pa je dejstvo, da je Poljska danes svobodna država in je sposobna ohraniti svojo kulturo kljub takšnim izzivom, zatiranju in vojni, je pravi čudež.

Vsi Poljski čudeži pa so močno povezani s katoliško cerkvijo, ki je varovala poljsko identiteto skozi stoletja. Težko je najti drug narod, katerega dramatična usoda in obstoj sta bila tako povezana s katoliško vero.

Papež obiskal Auschwitz in Boga prosil odpuščanja

Papež Frančišek je včeraj obiskal koncentracijski taborišči Auschwitz in Birkenau, v katerih je nacistični režim med 2. svetovno vojno pobil več kot milijon ljudi.

Med spominsko slovesnostjo je papež tiho molil in ni govoril, v spominsko knjigo pa je zapisal: “Gospod, usmili se svojega ljudstva. Odpusti jim za toliko krutosti”.

V zloglasnem zidanem bloku 11, kjer so mučili taboriščnike, se je papežu pridružil poljski premier Beata Szydlo, tam se je srečal tudi z desetimi preživelimi iz Auschwitza

2 KOMENTARJI

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime