Poljska vlada ponovno zaostruje zakonodajo o splavu. Za njo stoji narod, a ne tudi EU

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images

Po uličnih protestih, ki so leta 2016 poljsko vlado odvrnile od popolne prepovedi splava, sedaj vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) pripravlja novo zaostritev zakonodaje glede varovanja življenja od spočetja do smrti. 

Napovedana prepoved splava zarodkov z nepopravljivo okvaro je te dni ponovno dvignila ženske, ki nasprotujejo spremembam zakonodaje na tem področju.

Poljska je poznana po eni najbolj pro-life zakonodaj v Evropi. Od padca komunizma do danes so že skoraj v celoti prepovedali splav. So edina država, kjer pravico do splava omejujejo in ne širijo in to z veliko podporo ljudstva, ki splav večinsko smatra kot moralno nesprejemljivo dejanje. 

A na Poljsko tudi glede zakonodaje o splavu pritiska Evropska unija.

Po trenutno veljavni zakonodaji lahko ženska na Poljskem naredi splav, če je v nevarnosti življenje matere ali zarodka, če je zarodek močno prizadet ter če je nosečnost posledica posilstva ali incesta. V vsakem primeru pa je splav dovoljen le do 12 tedna nosečnosti.

Zakonodaja, ki bi povsem prepovedala splav


Te dni pa so poljske ženske ponovno zavzele ulice, saj je v parlamentarni postopek stopil zakon, ki bi prepovedoval splav zarodkov, ki imajo nepopravljive okvare. To je tudi eden izmed dovoljenih razlogov za splav na Poljskem in tudi največ splavov se opravi zaradi genskih okvar zarodka.

Približno 2.000 žensk se je zbralo pred poljskim parlamentom in protestiralo proti novem zaostrovanju zakonodaje glede splava. Vzklikale so gesla "moje telo, moja odločitev" ter "ženske bodo brez splava umrle". Predstavnica gibanja Zaščitimo ženske 2017 Anna Karaszewska je povedala: »Ženske, katerim pravice so danes kršene ostajajo same v reševanju tega problema.«

Embed from Getty Images

Nova zakonodaja predvideva tudi zaporno kazen za ženske (do 5 let zapora), ki so splav naredile ter sankcije za zdravnike, ki bi nezakonite splave opravljali. Prav tako je vlada zavrnila zakon z naslovom Zaščitimo ženske,  ki se je zavzemal za lažji dostop do splava, brezplačno kontracepcijo in več spolne vzgoje v šolah.

Zagovorniki "pravice" žensk do splava opozarjajo na posledice take zakonodaje: še več ilegalnih splavov (na Poljskem naj bi jih bilo vsako leto več deset tisoč) ter možnost opravljanja splavov samo za premožnejše ženske, ki bi lahko potovale v tujino in tam opravile splav (med Poljakinjami sta priljubljeni Slovaška in Nemčija).

Evropska unija želi od Poljakov bolj liberalen pristop do splava in kontracepcije


Že decembra, ko so se obetale take spremembe, pa se je v politične odločitve Poljske vpletla Evropska unija. Poleg sprememb pravosodnega sistema, ki so dvignile veliko prahu, se je EU obregnila tudi v spremembe na področju zakonodaje, ki ureja splav.

Poljsko je opozorila, da naj ne sprejema zakonodaje, ki bi prepovedovala splav zarodkov, ki so prizadeti. Pozivajo Poljsko tudi naj ponovno omogoči prodajo jutranjih tabletk brez recepta ter brezplačno kontracepcijo na stroške davkoplačevalcev. EU je kritična tudi glede omejevanje financiranja organizacij, ki se zavzemajo za pravico do splava.

Sredstva, ki so bila v preteklosti namenjena organizacijam, ki splav podpirajo, so pod trenutno vlado namenjena pro-life organizacijam, ki so v večini pod okriljem Katoliške cerkve. Trenutna vladajoča stranka na Poljskem je močno povezana s Katoliško cerkvijo, kar ni nič nenavadnega, saj se 87 % Poljakov deklarira za katoličane.

Opozorilo, ki ga je EU namenila Poljski, je tudi podlaga morebitnim sankcijam EU nasproti Poljski kot resni kršiteljici demokratičnih vrednot (poljski sodni sistem) in človekovih pravic (splav).

Poziv EU, ki je šele drugi v zgodovini, pa je prvič uporabljen za kritiko pro-life zakonodaje.

Poljaki splavu niso naklonjeni


Kar dve tretjini Poljakov verjame, da bi življenje moralo biti zaščiteno od spočetja do naravne smrti, ne glede na okoliščine, 65 % Poljakov pa dojema splav kot moralno nesprejemljivo dejanje. Vseeno pa 53 % Poljakov podpira splav v primerih, ko je zarodek prizadet.

Od leta 2012 se je število ljudi, ki podpirajo prepoved splava, povečala za 7 %, med njimi kar 80 % mladih med 18 in 24 letom podpira popolno prepoved splava, v primerjavi s starejšimi od 65 let, kjer je takih samo 50%.

Predsednik Population Research Institute Steven Mosher je poudaril, da Poljski po 250 letih podrejanja različnim evropskim narodom, danes sledi podobna usoda. Le da tokrat ne gre za ozemeljsko podrejanje, ampak prisilo, da država zanika lastno vero in kulturo.

Po mnenju predsednika zvez pro-life organizacij, Dr. Pawla Wosickega, je upad splavov na Poljskem posledica ne samo restriktivnejše zakonodaje (od leta 1993 je splav dovoljen samo v izjemnih primerih), ampak tudi izobraževanja na tem področju. Pomemben vpliv na to pa je imel tudi poljski papež Janez Pavel ll.

Shod Za življenje

V tem tednu mineva 66 let od uzakonitve splava v Sloveniji. Ob tej priliki gibanje 24.kul pripravlja javni shod Za življenje, ki poteka v tednu od 15. do 19. januarja vsak dan popoldan pred parlamentom.


KOMENTAR: Uredništvo
Z vmešavanjem v moralno-etično podstat držav članic gre EU predaleč
Poljaki so v marsičem poseben narod. Pokončni predvsem v tem, da se ne podrejajo igri velikih. Zaščita življenja od spočetja naprej je pri njih trdno usidrana vrednota, ki se, morda bi pričakovali drugače, močno širi tudi med mladimi. Redkokje na svetu so mladi bolj goreči zagovorniki prepovedi splava od starejših, kot to velja na Poljskem. [caption id="attachment_66505" align="alignright" width="326"] Klik za povečavo (vir slike: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tarca/174431611)[/caption] Pri postavljanju življenja v ospredje namesto tako imenovane "pravice ženske, da upravlja s svojim telesom", Poljaki razmišljajo v neki drugi dimenziji od večine Zahodnjakov. To razmišljanje vključuje zavedanje, da je splav od "nuje v stiski" najstniških deklet postal "privilegij preventive" zrelih žensk. Raziskava v Sloveniji tako kaže, da je najstniških splavov zgolj še 5 odstotkov, veliko večino splavov pa iz kariernih razlogov ali zgolj ker nočejo (še) imeti otrok, storijo ženske med 30. in 40. letom starosti. Poljaki Zahodni svet torej postavljajo pred dilemo: kaj je bolj civilizacijsko, roditi spočetega otroka ali ga ubiti zato, ker pri 33. letih zanj nismo pripravljeni žrtvovati svoje kariere? V demografski situaciji, s katero je soočen sekularizirani Zahod, ima ta dilema toliko večjo težo. Če ne druga bi Evropska unija odgovor nanjo morala prepustiti državam članicam samim. Vsiljevanje svojega liberalnega relativizma, ki vse bolj okužuje Zahod, je v tem smislu popolnoma nesprejemljivo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike