Poljska skozi oči mladih Poljakov: vladajoča konservativnost ali opozicijska liberalnost (2. del)

Ta teden se pogovarjamo z dvema poljskima študentoma, Natalio Oleszczak in Michałem Ścianowskim. V prvem delu intervjuja ste si lahko prebrali, kaj jima je na Poljskem všeč in kaj ne, ter kakšna je po njunem mnenju vloga katoliške Cerkve na Poljskem. V nadaljevanju pa si lahko preberete o njunih pogledih na vladajočo stranko, EU ter o tem, kaj mislita, kdo naj išče delo na Poljskem in na kaj na bo pri tem pozoren.

V Sloveniji je Poljska pod vladavino stranke Zakon in Pravičnost večinoma prikazana kot ultrakonservativna država z nazadnjaškimi nazori, ki močno omejuje nekatere pravice, ki jih je prinesla sodobna liberalna demokracija. Kako komentirata ta prikaz?

Natalia: Se kar strinjam. Se pa ne počutim najbolj kompetentno za ocenjevanje poljske politične scene, vendar iz moje perspektive je stranka Zakon in Pravičnost konservativna stranka, ki je tesno povezana s poljsko Cerkvijo in te vezi le še krepi.

Michał: Slika je kar prava, ja. Verjetno je nekaj poenostavljanja, vendar nisem slišal veliko primerov, v katerih njihove odločitve ne bi bile konservativne. Osredotočajo se na tradicijo in na Cerkev.

Kako pomembno je za vaju dejstvo, da je Poljska del EU-ja?

Natalia: Mislim, da je članstvo bistveno za razvoj Poljske, saj bi izven EU ostali brez velikega števila bistvenih investicij. Poljskim evroskeptikom bi rekla: prav izstopite iz Unije, vendar vrnite denar iz katerega so zgrajene ceste in popravljene pomembne zgodovinske stavbe. Center Lodža je pred desetimi leti izgledal bistveno bolj klavrno kot dandanes, in prenove so se deloma financirale iz evropskih sredstev.  Članstvo v EU je važno, ne smemo izstopiti.

Michał: Članstvo je zame zelo pomembno in sem od njega že veliko pridobil. Šele lani sem si moral recimo dati narediti potni list, saj sem po EU lahko potoval brez njega; kot študent lahko uživam Erasmus izmenjave. Dobro je videti investicije v prenove, ki so jih omogočile investicije EU.

Kako gledata na poljske rezultate volitev v EP (vladajoča stranka Zakon in Pravičnost je dobila največ glasov, cca. 47 %; z 38 % ji sledi proevropska centristična Evropska koalicija)?

Natalia: Sem v šoku, da je toliko ljudi dalo svoj glas za Zakon in Pravičnost. Ker je konservativna, se jo ponavadi povezuje s starejšim prebivalstvom, vendar je tokrat za njih glasovalo veliko mladih; imam predstavo, kdo je za njih glasoval; tisti, ki prejemajo zahvaljujoč vladajoči stranki finančno podporo, kot je recimo teh 500 zlotov za otroka. Ti volivci se ne sprašujejo, od kod denar prihaja; velike družine lahko živijo na račun te finančne podpore.

Negativno sem presenečena tudi nad volilno udeležbo. Čeprav so povsod govorili, da je bila le-ta zgodovinsko visoka (volilo je okoli 46 % volilnih upravičencev, op. ur.), sem presenečena, koliko državljanov ni volilo, čeprav vem, da veliko mladih ni volilo, ker noben kandidat ni predstavljal njihovih vrednot in pričakovanj in niso želeli izbirati manjšega zla.

Michał: Presenetljiv rezultat. Ko sem namreč šel čez seznam kandidatov, je bilo veliko takih, ki glasno menijo, da je EU nekaj najslabšega, kar se je zgodilo Poljski, zato sem zaskrbljen in presenečen, da želijo biti del evropskega parlamenta. Če so ljudje volili za njih, to sam vidim kot znamenje, da želi več ljudi zapustiti EU, čeprav jih večina pridobi na račun članstva v uniji. Razlog lahko tiči tudi v tem, da ljudje čutijo dolžnost, da volijo kandidate stranke, ki jim daje subvencije, kot je ta družinska.

Poljska je bila zaradi stanja v pravosodju deležna tudi sankcij Evropske unije. Upravičeno?

Natalia: Moramo se zavedati, da smo del Evropske Unije in moramo zato upoštevati določena načela in ne delati zgolj tega, kar si sami želimo. Dostikrat politiki pri nas govorijo, da Unija ni važna, važno je to, kar počnemo mi. Tako ne gre. Članstvo prinaša svoje obveznosti.

Michał: Če so pravila, ki se jih morajo države članice držati, se jih je treba držati, drugače moraš biti pripravljen sprejeti posledice. Mislim, da je to dobra poteza s strani EU, saj so s tem soočili Poljsko, da je potrebno pravila spoštovati.

Kakšne so po vajinem negativne in pozitivne plati članstva Poljske v EU?

Natalia: V tem trenutku ne vidim pomanjkljivosti. Morda, če bi se usedla in vse natančno analizirala, bi kaj našla. Vendar zaenkrat vidim veliko pozitivnih plati: pomembna se mi zdi predvsem svoboda gibanja po Uniji, zaradi katere se je lažje zaposliti v tujini. Moj oče recimo že devet let dela v Nemčiji, kar bi bilo veliko težje, če ne bi bili v EU. Na Poljskem ni zaslužil toliko, kolikor si je želel, v Nemčiji pa.

Michał: Če Poljska ne bi postala članica EU, bi se verjetno morala na nek način približati Rusiji. Članstvo v EU nas poleg tega približa neki zahodni mentaliteti, ki s seboj prinaša tudi boljšo kvaliteto življenja za posameznika. Negativne plati se bodo verjetno pokazale na dolgi rok, ko bo morala recimo Poljska vlagati v nove ali manj razvite države članice. Določenim ljudem ni všeč, da so prisiljeni upoštevati določene direktive iz Bruslja; zaradi tega imamo na nek način manj svobode.

Sta kdaj razmišljala, da bi šla delat ali živet v katero drugo evropsko državo?

Natalia: Mislim, da se bom preselila v tujino, ne vem pa še kam. V naslednjem študijskem letu se odpravljam na Erasmus izmenjavo v Slovenijo, na to gledam kot na predokus življenja v tujini. Bom videla, kako mi bo všeč. Tudi glede na to, da moj oče dela v Nemčiji, smo se doma pogovarjali o selitvi, vendar v tem trenutku to ni v načrtu. Na univerzi študiram poljščino za tujce, kar me lahko popelje tja vse do Tokia. Moram le zaključiti študij in se opogumiti.

Michał: Lažje bi rekel, v katero verjetno ne bi šel (smeh). Rad bi videl, kako življenje poteka v različnih državah, in ne nujno v najbolj razvitih, najbogatejših. Zaslužek ni moja motivacija. Raje bi najprej šel v manj razvite države EU-ja, kot Bolgarija, Hrvaška, nenazadnje tudi Slovenija. Pa na Portugalsko.

Poljska s svojo nizko ravnijo brezposelnosti privablja vedno več tujcev. Komu bi priporočila iskanje zaposlitve na Poljskem? Na kaj je potrebno biti pozoren?

Natalia: Velike korporacije, ki jih je moč najti v Lodžu in drugih večjih poljskih mestih, potrebujejo strokovnjake na področju IT. Trg dela ni poln in če je kdo dober delavec in ima dobre kvalifikacije, bo pri nas našel dobro plačano delo.

Morda v manjših podjetjih se najdejo ljudje, ki ne sprejemajo tujcev tako odprtih rok. Vendar je to manjšina. Poljaki se na splošno radi poslužujejo človeških virov iz drugih držav. Če je človek dober delavec, ni tako važno, od kod prihaja. Nekateri Poljaki so celo ponosni, ko vidijo, da se tujci, ki imajo na izbiro cel svet, odločijo ravno za Poljsko. Tudi sama vedno sprašujem tujce, kaj jih je prineslo ravno na Poljsko.

Michał: Poljska je najbolj dostopna tistim, ki so že državljani EU, saj se jim bo verjetno treba manj boriti s stereotipi in birokracijo. Če pa nisi državljan EU, je lahko težko dobiti dovoljenje za rezidentstvo. Dobro je tudi, če znaš poljsko ali pa vsaj jezik, ki je blizu poljščini, saj težave lahko nastopijo že pri iskanju stanovanj. Priporočal pa bi jo tujcem tako iz manj kot bolj premožnih držav. Tujci iz slednjih pogosto opazijo, da je Poljska bolj napredna država, kot so si predstavljali.