Poljska, Madžarska in "zaščita proračuna Evropske unije"

Razhajanje med Evropsko unijo in Poljsko/Madžarsko se nadaljuje, a se še daleč ni končalo. Zadnje poglavje te sage je bilo napisano pred kakim tednom, ko je Sodišče Evropske unije zavrnilo tožbi, ki sta jo obe državi vložili zaradi razglasitve ničnosti Uredbe (16/12/20), s katero je bil vzpostavljen splošni režim pogojevanja z začasno ustavitvijo plačil EU v primeru kršitev načel pravne države.

Izid ni presenečenje, je pa nadaljevanje krize znotraj EU. Zdaj bo EU (menda) odločneje ukrepala, a bo to lahko bumerang. Poljska in Madžarska bosta s pomanjkanjem sredstev revnejši, njuno življenje bo težavnejše, to pa bo medvedja usluga, ki si jo dela bruseljska Evropa sama sebi, kajti marsikaj tega bo nazaj padlo nanjo. Če države v dobrem gospodarskem stanju vlagajo v evropske fonde, da pomagajo drugim, ki to potrebujejo, to delajo z jasnim interesom. Kaj bodo zdaj?

Cilj Uredbe iz januarja 2021 in te sodbe Sodišča EU je zaščita proračuna Unije, “ne kaznovanje kršitev, samo po sebi” (!). Res svojevrstno ne-kaznovanje, kadar ti jemljejo sredstva za okrevanje po covidu-19.  Postopek za začasno zaustavitev dotoka sredstev je mogoče začeti samo “če obstajajo utemeljeni razlogi, ne le za domnevo, da v državi članici prihaja do kršitev načel pravne države”…”zlasti za domnevo, da te kršitve dovolj neposredno vplivajo ali pomenijo resno tveganje, ki vpliva na dobro finančno poslovanje proračuna Unije ali zaščito njenih finančnih interesov”.

Gospa Ursula je že dejala, da bo odločno skrbela za vsak evropski cent. V nedavnem poskusu vdora migrantov iz Belorusije je pa Poljska bila dobra, da je spet branila Evropo.

Uredbi (in Sodišče EU se nanjo sklicuje) so priloženi tudi pogoji, da lahko pride do procesa začasne ustavitve plačil. Sicer je “cilj postopka že omenjen v 7. členu Pogodbe EU, da kaznuje hujše in vztrajne kršitve. Namen Uredbe pa je zaščita proračuna Unije, a to le v primeru kršitve načel pravne države v državi članici, ki vpliva ali pomeni dovolj resno tveganje za dobro izvrševanje tega proračuna”. Proces lahko traja več mesecev. Uveljavi se pa lahko samo, če denarju EU grozijo zlorabe. Ponavljam, denarju.

Sodba Sodišča EU proti koncu pravi, “da se z Uredbo za sprejetje zaščitnih ukrepov, … zahteva ugotovitev resnične povezave med kršitvijo enega od načel pravne države in resnim tveganjem za dobro finančno poslovodenje proračuna Unije…”. Dodaja še, “da morajo biti zaščitni ukrepi strogo sorazmerni z vplivom ugotovljene kršitve na proračun Unije”.

Kakšno zvezo ima sodstvo z zaščito proračuna Unije? Če Madžarska uvede zakonodajo, ki ni po godu mednarodnemu gibanju okoli “parade ponosa” in podobnim, to “vpliva na dobro finančno poslovanje proračuna Unije”?

Denarna vnema

Torej, če Poljska kot tranzicijska država v svojih mejah uvede “disciplinski senat za sodnike” in  s tem skuša urediti iz totalitarizma podedovan sodni sistem, bo to “neposredno vplivalo” oz. “pomenilo resno tveganje”, za finančne interese EU (?). Zato denarne sankcije, čeprav pravijo da to niso? Kakšno zvezo ima sodstvo z zaščito proračuna Unije? Če Madžarska uvede zakonodajo, ki ni po godu mednarodnemu gibanju okoli “parade ponosa” in podobnim, to “vpliva na dobro finančno poslovanje proračuna Unije”?, in je tveganje “finančnih interesov Unije”? (Mimogrede: Ali bralec ve, da je slavni latinskoameriški gverilec Che Guevara, sicer zdravnik, bil neizprosni nasprotnik homoseksualnosti?).

Razumeli bi, če bi EU pogojevala evropska sredstva pred “resnimi tveganji” in “utemeljenimi nevarnostmi”, da bo denar EU šel v neprave namene, denimo v táko ali drugačno obliko korupcije. Seveda bi to ne bilo v skladu z vladavino prava in vrednotami poštenosti  in solidarnosti. V tem primeru bi bila vsaj začasna zaustavitev evropskih sredstev popolnoma na mestu. A tu ni tako.

Pri mednarodnih kreditnih ustanovah (IMF, Mednarodni banki, in drugih), je znano, da le-te pogojujejo dodelitev kreditov z določeno gospodarsko politiko, ki jo morajo zavzeti države kreditojemalke. Lahko bi rekli, da gre tu za pogojevanje “denarja z denarjem” na področju gospodarstva in financ. Zanimivo je, koliko je v sodbi Sodišča EU govora o finančnih interesih Unije, pa niti Unija niti Sodišča EU nista finančni ustanovi, a pogojujeta z denarjem.

Bralca vabim, da si ogleda in prebere to sodbo. Že naslov sporočila za medije se začenja z besedami “Ukrepi za zaščito proračuna Unije…”. Nenehno je govora o zaščiti  proračuna in finančnih sredstev.  Od kod ta denarna vnema? Toliko je tega, da zgleda, da je tu denar edina evropska vrednota… Ali smo morda pred vrati nekega novega totalitarizma (denarja)? Po eni strani tako velika skrb za evropske vrednote svobode, demokracije, enakosti, nediskriminacije, pravne države, … po drugi pa pogojevanje prav te svobode?

Prav gotovo ta sodba ne bo rešila krize v EU.  Spet smo v labilnem področju vladavine prava in vrednot, ki jih nekateri razumejo čisto po svoje.