Politiki nad ustavo? Predsodki do zasebnega šolstva, s katerimi opravičujejo protiustavno stanje

Uredništvo
2

V že peti letošnji interpelaciji ministrov vlade dr. Mira Cerarja (prav vse so bile neuspešne) je svoj stolček včeraj v državnem zboru obranila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič.

Vlagatelj, SDS, je ministrici očital odgovornost za nespoštovanje odločbe Ustavnega sodišča (US) glede izenačitve financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javno veljavni program. 

Interpelacijo so podprli le še v NSi, kar je skupaj pomenilo 18 glasov, proti interpelaciji pa je glasovalo 48 poslancev.

A razprava je potrdila, da je parlamentarna večina ministrico podprla predvsem zato, ker se osebno ne strinjajo z odločitvijo Ustavnega sodišča in iščejo načine za njen obvoz.

Na Domovini smo zbrali in komentirali zgolj nekaj najbolj stereotipnih izjav predstavnikov ljudstva, ki jih v 12 urni debati ni manjkalo. 

Vlada ustavnega pravnika dr. Mira Cerarja že več kot deset mesecev zamuja z odpravo neustavnega stanja na področju osnovnošolskega izobraževanja, zaradi katerega so otroci v zasebnih osnovnih šolah s koncesijo v neenakopravnem položaju glede na svoje vrstnike v državnih šolah.

Na US se je leta 2014 pritožil eden izmed staršev, katerega otrok obiskuje zasebno osnovno šolo s koncesijo za izvajanje javno veljavnega programa, kjer mora plačevati šolnino, saj država program sofinancira le v 85 %.

US je zato konec leta 2014 presodilo, da imajo otroci pravico do brezplačnega obiskovanja javno veljavnega programa ne glede na to ali ga izvaja javno pravni ali zasebno pravni subjekt, ko gre za obvezno osnovnošolsko izobraževanje, zato je treba financiranje programov izenačiti.

Zakonodajalcu je US naložilo enoletni rok za odpravo neustavnosti – do konca leta 2015, česar pa sedanja koalicija še do danes ni uresničila.

Ministrica Brenčičeva se izgovarja, da bodo protiustavnost rešili celostno z novelo zakona, ki je v medresorskem usklajevanju, kar podpira SMC, a koalicijski partnerji si želijo posega v ustavo z namenom, da odločbe US ne bi bilo treba izvršiti.

Razprava polna stereotipov in predsodkov do zasebnega šolstva

Poslanska razprava je razkrila kopico predsodkov, stereotipov, predvsem pa strahu pred “zasebnimi interesi”, ki bi lahko uničili “kakovostno javno šolstvo”.

Nekatere najbolj očitne izpostavljamo spodaj, z našim komentarjem.

Janko Veber v imenu poslanske skupine SD: To interpelacijo pravzaprav razumemo in občutimo kot nastavek za razgradnjo javnega šolstva. Socialni demokrati pričakujemo, da se bo ministrica zoperstavila vsem poskusom, ki gredo v smeri zadovoljevanja apetitov zasebnih interesov na področju vzgojno-izobraževalnega dela.

Komentar Domovine: Iz obrazložitve stališča SD je jasno razbrati, da poslanci te stranke v zasebni iniciativi v šolstvu ne vidijo nečesa, kar bogati šolski prostor, državljanom ponuja izbiro ter prispeva k družbeni pestrosti in raznovrstnosti, ampak grožnjo nekoga, ki želi s svojimi “apetiti” vzgoji in izobraževanju povzročati le škodo.

Kot nastavek za razgradnjo javnega šolstva vidijo v odločitvi US, ki 0,7 % učencem, šolajočih se v štirih zasebnih osnovnih šolah, ki izvajajo javno veljavni program, omogoča enakopraven položaj s preostalimi 99,3 % vrstniki.

Iz predstavitve stališča poslanske skupine SD in nastopa njenih poslancev v razpravi je jasno, da odločitve Ustavnega sodišča nimajo namena spoštovati.

Luka Mesec v imenu poslanske skupine Združene levice: Izenačitev financiranja javnih in zasebnih šol namreč pomeni dvoje – prvič manj sredstev za javni šolski sistem in padanje njegove kakovosti. Vsak evro namreč, ki ga namenimo privatnim šolam, je evro manj za javne šole, hkrati pa to pomeni vzpostavljanje vzporednega privatnega šolstva, ki bo kvalitetnejše od javnega, ker ga bodo starši doplačevali in s tem bomo dobili en šolski sistem za privilegirane in en šolski sistem za vse ostale.

Komentar Domovine: Najprej, odločba US se nanaša le na izenačitev financiranja zasebnih in državnih osnovnih šol, kjer obojne izvajajo javno veljavni program in je za državljane obvezno. V vseh drugih zasebnih šolah (srednjih in ostalih), ki imajo koncesijo za izvajanje javno veljavnega programa, ostaja financiranje programa 85 %.

V nobeni izmed zasebnih šol, čeprav izvajajo javno veljavni program, pa država ne pokriva stroška investicij in vzdrževanja objektov ipd..Slednje pomeni, da je za državo zasebno šolstvo, ki s koncesijo opravlja izobraževanje slovenskih otrok, cenejše kot javno šolstvo, kjer celotne stroške nosijo država in lokalne skupnosti.

Slovenija ima manj kot 2 % šolajočih otrok v zasebnih šolah, kar je ob Bolgariji, Romuniji, Litvi, Latviji in Turčiji najmanj v Evropi. in če bi se ta delež dvignil denimo na 10 odstotkov, bi veliko več denarja ostalo za zagotavljanje kvalitetnega javnega šolstva, ki bo konkurenčnejše zasebnemu. Skratka ravno obratno, kot v imenu ZL trdi Luka Mesec.

Če bi pa v Združeni levici želeli preprečiti razslojevanje med otroki, bi se morali zavzemati, da so 100 % financirani vsi programi zasebnih šol z javno veljavnim programom, saj so šolnine potrebne le v šolah s 85 % financiranim programom, kjer pa je financiranje izenačeno, pa pobiranje šolnin za izvajanje programa ne bo dovoljeno.

Peter Vilfan v imenu poslanske skupine DeSuS: Danes imamo pet zasebnih osnovnih šol. Če sprostimo financiranje, verjemite, da jih bo kmalu bistveno več. To pa na koncu pomeni le eno, manj denarja za javne šole. In vemo, da je denarja že danes premalo. Te bodo na dolgi rok postale manj kakovostne, starši bodo svoje otroke raje vpisovali v boljše zasebne šole. Vse to pa bo povzročilo nove neenakosti in na to v Poslanski skupini DeSuS ne moremo pristati. 

Komentar Domovine: Pri DeSUSu je zaslediti enak predsodek kot pri Združeni levici, katerega smo deloma že razblinili. Dodatna iluzija pa je pričakovati, da bi izenačitev financiranja programov zasebnih in državnih osnovnih šol pomenila razmah zasebnega šolstva, saj zasebniki še vedno nosijo stroške investicij, gradnje in vzdrževanja objekta ipd., ki so za mnoge prevelik zalogaj.

Glede na zgoraj opisano bi si razmaha zasebnega šolstva lahko le želeli, a žal zgolj z izenačitvijo financiranja programov osnovnih šol ne moremo pričakovati niti, da bi se Slovenija odlepila od dna držav z najmanj zasebnimi šolami v Evropi.

Politiki se postavljajo nad ustavo

Iz navedenih izjav ter splošne včerajšnje 12 urne poslanske razprave je več kot očitno, da se (razen delno poslancev SMC), podporniki ministrice niso ukvarjali z vprašanjem, zakaj politika zamuja z odpravljanjem protiustavnosti, ampak so se predvsem osredotočili na argumentacijo, zakaj dotične odločbe US politika naj sploh ne upošteva.

S tem v bistvu politika prestopa meje svojih pristojnosti, saj želi sama interpretirati ustavo na način, kot odgovarja ideologiji politične večine ter se s tem postavlja nad Ustavno sodišče in ustavo samo, kar je za demokratično državo izjemno nevarna praksa.

Slednje je v razpravi najboljše razložil strokovnjak in borec proti korupciji dr. Bojan Dobovšek: Bistvo današnje razprave je nespoštovanje odločb Ustavnega sodišča in nedelovanje pravne države, kar je nekako rak rana te vlade. Fluidna pravna država, ki jo imamo, nam, državljanom, polzi iz rok, kajti ne spoštuje se prava, ne spoštuje se predpisov in ti predpisi se ne izvajajo. Temelj prava je, da omejuje samovoljo suverena. Mi smo stopili v Sloveniji s to vlado še korak naprej, ne samo, da se ne spoštuje, tudi prisvaja se pravo. 

2 KOMENTARJI

  1. Nočem zagovarjati dela vlade. Predstaviti želim svoj pogled na delitev oblasti po tehniško. Naš problem je v tem,da očitno večina te delitve ne razume.

    PARLAMENT: projektira in riše načrte. Načrtov imamo v izobilju (Jaz temu pravim džungla predpisov s hudourniki sprememb ali pravno urejen kaos z 817 zakoni). Kopico neusklajenih in nesmiselnih načrtov (zakonskih določb) bi bilo potrebno odpraviti.
    VLADA: proizvaja pravni red in vzdržuje delovno opremo. Pravni red je najbolj deficitarna dobrina v Sloveniji. Delovna oprema (regulatorji) je slabo vzdrževana.
    SODIŠČA: kontrola kvalitete pravnega reda in odstranjevanje škarta. Kontrola kvalitete se opravlja z velikimi zaostanki. Ogromno škarta ni izločeno.

    Toda v konkretnem primeru financiranja šolstva gre za zakonsko pomanjkljivost (neustrezen načrt). Zato gre v konkretnem primeru neustavnosti financiranja šolstva po mojem mnenju za odgovornost parlamenta in njegovega predsednika. Ustavna obtožba bi morala biti najprej uperjena zoper predsednika parlamenta in nato ……

    Zakaj?
    Pristojnosti, naloge in odgovornosti posameznih formalnih vej oblasti so jasno opredeljene. Zato je absurdno, da se izvršna veja oblasti vtika v pripravo in pisanje Zakonov (npr. idiotski Pahorjev semafor v času njegovega vladanja). Seveda je spreminjanje pravil neprimerno udobnejše od izvajanja veljavnih pravil in nadzorovanja izvajanja ter sankcioniranja kršitev. Že 2000 let je znana trditev, da je svoboda pogojena s suženjstvom ljudi Pravilom. S prejšnjim ministrom za JU (očitno ekstremnim teoretikom) sem se konfrontiral glede pomembnosti posameznih izvajalcev nalog v državni u pravi. On je namreč poveličeval (tudi javno) uradnike, ki pišejo Zakone. Moje mnenje pa je bilo in je nasprotno. Tisti, ki pišejo Zakone so režija, neposredni proizvajalci (po pretekli terminologiji) pravnega reda pa so nadzorni organi in sodniki. Pravni red in pravna varnost je po mojem mnenju še vedno deficitarna dobrina in zato velja po ekonomski razlagi za to dobrino »trg proizvajalca«. Da bi pravni red proizvedli, je tudi po tej logiki nesmiselno stalno iskati nove Zakonske rešitve, če niti obstoječih ne proizvedemo.

  2. 1. Dejstvo je, da vlada in parlament RS več kot leto dni po veljavni odločbi Ustavnega sodišča RS nista niti začela odpravljati neenakosti državljanov pred zakonom. Kar je sramota za demokracijo in vladavino prava na Slovenskem.

    2. Dejstvo je, da vlado in vladajočo koalicijo vodi univerzitetni profesor in doktor pravnih ved ter celo dejavni sooblikovalec veljavne ustave RS dr. Miro Cerar, ki je ob obisku v škofovih zavodih v Šentvidu javno obljubil in zagotovil dosledno uresničitev omenjene odločbe ustavnega sodišča. Kar je sramota za neverodostojnega najvišjega funkcionarja izvršne oblasti ter za nekredibilnega univerzitetnega profesorja pravnih ved.

    3. Dejstvo je, da gre za vladno neizvrševanja temeljne ustavne “enakosti pred zakonom” in protiustavno diskriminacijo tistih 0,7 odstotka slovenskih šolarjev, ki obiskujejo javno verificirani obvezni program devetletke v zasebnih šolah.

    4. Nasprotniki popolnega financiranja javnega obveznega programa na zasebnih šolah pozabljajo, da imajo starši pravico do izbire šole v skladu s svojim svetovnim nazorom po veljavnih mednarodnih konvencijah ter da tudi ti starši enako kot vsi drugi z vsemi mogočimi davki in paradavki enakovredno prispevajo svoja sredstva v državni proračun. Zao nikakor ni mogoče reči, da bo kdorkoli od davkoplačevalcev “izven njih” ter “za njih” poravnaval stroške javnega obveznega programa v zasebnih šolah.

    5. Ustanovitelji, organizatorji in financerji zasebnih šol s svojimi zasebnimi sredstvi bodo tudi po dosledno izvršeni odločbi ustavnega sodišča še naprej nosili vse druge stroške izven izvajanja verificiranega obveznega programa devetletke, kar pomeni da bo šolstvo oziroma izobraževalni sektor v Sloveniji iz zasebnih sredstev lahko pridobival nove prostore, novo tehnološko opremo ter ne nazadnje ponudil tudi nova delovna mesta pedagoškim delavcem.

    6. Nedostojna žaljitev za učitelje in profesorje v javnih šolah pa je zatrjevanje nekaterih javnih političnih in medijskih hujskačev proti zasebnemu šolstvu, ki že vnaprej trdijo, da so in da bodo zasebne šole bolj kakovostne in zato tudi bolj konkurenčne.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime